Goran Dragić bo za vselej zapisan kot kapetan in najboljši igralec košarkarske reprezentance, ki je leta 2017 v Turčiji osvojila naslov evropskih prvakov, prvi tak naslov kakšne slovenske članske reprezentance v ekipnih športih. Takrat je pustil neizbrisen pečat ne le s svojimi predstavami na igrišču, zaradi katerih je bil izbran za najbolj koristnega igralca prvenstva, ampak tudi s svojo vlogo ob njem.
Nepozaben je njegov motivacijski govor v ključnih trenutkih finalne tekme, ko so se ob koncu tekme tekmeci močno približali. »Še vedno vodimo za dve točki. Ne sklanjajte glav. Dvignite jih in igrajte naprej,« je energično in odločno spodbudil soigralce, ki so spet zaigrali navdahnjeno in ušli na varno prednost.
Novi mejniki v NBA
Dragić, rojen 6. maja 1986 (nedavno je torej praznoval 40 let), velja za neproblematičnega košarkarja in človeka, ki se hitro naveže na okolje, v katerem se dobro počuti, in se vanj rad vrača. Košarko je začel igrati v Iliriji in leta 2004 že kot mladinec osvojil zlato medaljo na evropskem prvenstvu do 20 let. Po odhodu iz Slovana v špansko Tau Vitorio, kjer ni dobil prave priložnosti, se je leta 2007 vrnil v Ljubljano in igral za Olimpijo, dokler ni leta 2008 odšel v ligo NBA v Phoenix. Po dveh letih in pol so ga čez noč poslali v Houston, kjer se je prvič zares uveljavil, nato pa se je leta 2012 odzval skesanemu klicu iz Phoenixa, kjer so bili zanj pripravljeni odšteti 30 milijonov dolarjev za štiriletno pogodbo.
Vrtoglava pogodba, najbogatejša, kar jo je dotlej podpisal kak slovenski športnik, se jim je izplačala, saj je Dragić z odlično igro postal največji ljubljenec navijačev in najboljši igralec kluba, ki je tisto sezono postal najprijetnejše presenečenje lige. Največ zaslug za to je imel Goran, ki je kot edini košarkar v NBA v celotni sezoni dosegal več kot 20 točk na tekmo z vsaj 50-odstotnim metom iz igre in 40-odstotnim metom za tri točke. S tem je postal šele drugi branilec po Draženu Petroviću, ki mu je uspelo kaj takega. V tej nori sezoni 2013/2014 je devetkrat dosegel več kot 30 točk in svoj strelski rekord izboljšal na 40 točk, ob koncu pa bil izbran v tretjo najboljšo peterko in dobil naziv igralca, ki je najbolj napredoval (most improved player).
»Ko sem prišel v NBA, mi ni bilo lahko, saj nisem znal jezika in nisem bil tako močan in hiter kot drugi košarkarji. Spomnim se, da so v nekem časopisu zapisali, da sem najslabši igralec v ligi in da bi se moral pravzaprav pisati Tragic (tragičen) in ne Dragić. To ti ostane v glavi. Vsakič ko sem bil na treningu, sem želel dokazati tem ljudem, da se motijo. Tudi tistim doma v Sloveniji, ki so mi govorili, da sem za NBA presuh in da nimam dovolj dobrega meta z razdalje. Take kritike mora igralec sprejeti, jih izrabiti za motivacijo in se iz tega kaj naučiti,« se je ob podelitvi priznanja spominjal nasmejani Gogi, kot ga kličejo slovenski prijatelji. V ZDA se je bolj prijel vzdevek Dragon (Zmaj), ki so ga Američani laže izgovorili kot njegov priimek, Gogiju pa je bil všeč tudi zato, ker je zmaj v grbu njegovega rojstnega mesta.
Še vedno aktiven
Že naslednje leto se je njegova vloga v moštvu precej spremenila, saj so pripeljali še dva branilca (Erica Bledsoeja in Isiaha Thomasa). »Večino časa sem stal v kotu igrišča in to ni moja igra. Po duši sem organizator igre in za to potrebujem žogo v rokah. Nisem mogel dopustiti, da se vse, kar sem zgradil v sedmih letih v ligi NBA, poruši. S trenerjem sva imela več sestankov, govoril je, da se bodo stvari izboljšale, a se ni nič spremenilo. Izgubil sem zaupanje v vodstvo kluba. Ni mi lahko, saj sem se navezal na klub in navijače. A zdaj sem se znašel v položaju, ko je bolje, da odidem v drug klub, ki mu lahko bolj pomagam,« je povedal pred odhodom v sloviti Miami Heat, kjer je naslednje leto podpisal petletno pogodbo za skoraj 90 milijonov dolarjev.
Leta 2017 ga je športni časopis La Gazetta dello Sport kot prvega Slovenca izbral za najboljšega evropskega košarkarja (drugi je bil Luka Dončić), leta 2018 pa se je kot prvi Slovenec (in deveti Evropejec) uvrstil na All Star tekmo. Leta 2020 se je z Miamijem prebil tudi v finale lige NBA, kjer pa se je poškodoval že na prvi tekmi proti kasnejšim zmagovalcem iz Los Angelesa. V naslednjih letih je zamenjal več klubov (Toronto, Brooklyn, Chicago, Milwaukee) in konec leta 2023 oznanil slovo od profesionalne kariere.
Goran še vedno živi v Miamiju, kjer se ukvarja predvsem s svojima otrokoma in podcastom Gogi's Garage, kjer intervjuva znane športnike, za zdaj pa zavrača ponudbo Miamija, da bi postal pomočnik trenerja. Pogosto prihaja v Slovenijo, kjer vsako leto vodi svoj košarkarski kamp, pred dnevi pa je v okviru svoje fundacije odprl že deseto košarkarsko igrišče s svojim imenom, tokrat pri Pediatrični kliniki. »Šport in igra sta bila vedno pomemben del mojega življenja, zato me še posebej veseli, da smo danes odprli prvo bolnišnično igrišče. Upam, da bo to igrišče prostor lepih spominov, prijateljstva in sanj, ki se bodo nekoč uresničile,« je povedal ob tej priložnosti slovenski kapetan z velikim srcem.
