Nekoč je bil zvok brušenja kose znanilec poletnega jutra. Kosci so vstajali ob zori, ko je bila trava še mokra od rose, in se odpravljali na travnike. Spretno so zamahovali z dolgimi rezili, za njimi pa so ostajale enakomerne vrste pokošene trave. Danes je ta prizor marsikje le še spomin na čase naših dedkov. Kose so zamenjale motorne kosilnice, traktorji in drugi stroji, ki delo opravijo hitreje in z manj napora.
Toda v Angliji so ugotovili, da ima staro orodje tudi v sodobnem svetu svoje prednosti. Še več, z njim želijo pomagati rešiti enega najredkejših britanskih čmrljev.
Na travnikih ob opatiji Muchelney v grofiji Somerset so se zato znova pojavili kosci. Ne gre za snemanje zgodovinskega filma ali turistično predstavo, temveč za resen naravovarstveni projekt, o katerem je septembra poročal britanski časnik The Guardian. Britanska organizacija English Heritage, ki skrbi za številne zgodovinske spomenike, je začela usposabljati prostovoljce za tradicionalno košnjo s koso.
Kosci za redkega čmrlja
Kot med drugim piše ameriška revija Smithsonian Magazine, je glavni razlog za vrnitev kose droben prebivalec tamkajšnjih travnikov, čmrlj vrste Bombus sylvarum, ki mu Angleži pravijo shrill carder bee. Ime je dobil po značilnem visokem brenčanju, zaradi katerega se razlikuje od nekaterih drugih čmrljev. Nekoč je bil precej bolj razširjen, danes pa sodi med najredkejše britanske vrste čmrljev. Njegov življenjski prostor se je zaradi izginjanja cvetočih travnikov močno skrčil. V Veliki Britaniji ga najdemo le še na nekaj območjih, med njimi v Somersetu.
Čmrlji za preživetje potrebujejo raznovrstno cvetje, ki jim zagotavlja nektar in cvetni prah, pa tudi primerna mesta za gnezdenje. Kadar travnike kosijo prepogosto, preveč naenkrat ali ob nepravem času, lahko izginejo rastline, od katerih so odvisni. Težava so tudi intenzivno kmetijstvo, izguba življenjskega prostora in spreminjanje krajine.
Pri opatiji Muchelney so zato sklenili preizkusiti drugačen pristop. Prostovoljci bodo travnike kosili ročno, s tradicionalnimi kosami, pri tem pa skušali čim manj posegati v življenje žuželk in drugih travniških živali.
Ročna košnja omogoča počasnejše, natančnejše delo in večji nadzor nad tem, katere dele travnika pokositi in katere pustiti nedotaknjene. Seveda kosa sama po sebi ni čudežno sredstvo za ohranjanje narave. Pomembni so predvsem čas košnje, njena pogostost in ohranjanje dovolj cvetočih rastlin.
Plačilo? Kruh in sir!
Projekt ima tudi nekoliko romantično plat. English Heritage želi obuditi tradicijo potujočih koscev, ki so nekoč hodili od travnika do travnika in pomagali pri spravilu sena. Za svoje delo niso vedno prejeli denarja. Pogosto so jih domačini nagradili s hrano in pijačo, predvsem s kruhom, sirom in jabolčnikom. Današnji prostovoljci bodo v spomin na te čase za svoje delo simbolično nagrajeni s kruhom in sirom.
Prve prostovoljce so za uporabo in vzdrževanje kos usposobili strokovnjaki iz narodnega parka Exmoor. Naučili so jih pravilne drže, zamahovanja, brušenja rezila in drugih spretnosti, brez katerih je košnja lahko precej naporna.
Kdor je že kdaj poskusil kositi s koso, ve, da ni dovolj samo močno zamahovati. Pomembni so ritem, pravilno gibanje telesa in predvsem ostro rezilo. Izkušen kosec lahko z enakomernimi gibi pokosi presenetljivo veliko površino, ne da bi se pri tem po nepotrebnem izčrpaval.
Sodelujoči pravijo, da ima takšno delo še eno prednost: na travniku ni hrupa motorja, vonja po gorivu in nenehnega brnenja strojev. Sliši se le značilno šumenje rezila skozi travo.
Tri leta opazovanja
Projekt ne bo ostal zgolj pri košnji. V sodelovanju z organizacijo Bumblebee Conservation Trust bodo prostovoljci tri leta spremljali tudi življenje na travnikih. Beležili bodo, katere rastline cvetijo, katere cvetove obiskujejo čmrlji, kako se spreminja rastlinstvo in kakšne razmere imajo opraševalci. Tako želijo ugotoviti, kako lahko tradicionalna košnja dopolnjuje sodobno upravljanje travnikov.
Muchelney je sicer eden od stotih travnikov, ki jih je English Heritage ob kronanju kralja Karla III. leta 2023 obljubil ustvariti ali izboljšati. Če se bo način dela izkazal za uspešnega, bodo prostovoljci s kosami pomagali tudi na drugih zgodovinskih območjih v Somersetu.
Angleška pobuda ima sporočilo, ki presega ohranjanje starih običajev. Cvetoči travniki so pomemben življenjski prostor čebel, čmrljev, metuljev in številnih drugih žuželk. Če jih kosimo premišljeno, jim lahko omogočimo več časa za prehranjevanje, razmnoževanje in razvoj. Včasih se morda tudi splača razmisliti, ali je res treba pokositi prav vsak košček zelenice in ali lahko kakšen del vrta ali travnika nekoliko dlje ostane cvetoč.
