Domače čebele sodijo med bolj fascinantna bitja narave. Čeprav so majhne in na prvi pogled preproste, je njihov svet zanimiv preplet jasne komunikacije in organizacije. Čebelje družine delujejo kot natančno usklajen sistem, kjer ima vsaka posameznica svojo vlogo: od nabiranja nektarja do skrbi za zarod in zaščite panja.
Čebele in njihovo ključno vlogo za preživetje človeštva in ohranjanje ekosistemov je znanost že dobro razvozlala in pojasnila. Kljub temu pomembnim opraševalcem na svetu še vedno uspe, da presenetijo znanstveni svet. Zadnje osupljivo odkritje se navezuje na komunikacijo čebel, o čemer so avtorji pisali v sveže objavljenem članku v znanstveni reviji Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences. Ekipa raziskovalcev je namreč potrdila, da imajo medonosne čebele (domača čebela ali znanstveno Apis mellifera) sposobnost obdelave numeričnih informacij. Ali povedano preprosteje: ugotovili so, da so ključni opraševalci na Zemlji tudi precej dobri v štetju.
Razrešena dilema, ali 'štejejo' ali se zgolj odzivajo
S to raziskavo pod vodstvom avstralske Univerze Monash so tako (vsaj začasno) ustavili kresanje različnih mnenj glede vprašanja, ali čebele dejansko zaznavajo števila ali se zgolj odzivajo na vizualne vzorce. »Naše ugotovitve jasno kažejo, da čebele uporabljajo abstraktno numerično sklepanje, ne le zaznavanje prostorske frekvence, česar zgolj asociativni mehanizmi ne morejo pojasniti,« so zapisali avtorji študije. Čeprav možgani medonosne čebele tehtajo manj kot miligram in vsebujejo manj kot milijon nevronov, to očitno zadostuje za presenetljivo zapletene izračune. Opisane kognitivne sposobnosti čebelam v naravi pomagajo pri štetju cvetnih listov, da bi lažje prepoznale in si zapomnile najbolj hranljive rastline.
Iskanje odgovora na vprašanje, v kolikšnem obsegu in na kakšen način čebele razumejo svet, je že desetletja begalo kognitivne znanstvenike in biologe. A zakaj je to vprašanje sploh pomembno? Ker nam pomaga razumeti delovanja in razvoj inteligence med različnimi vrstami.
Pretekle študije so že nakazale, da čebele razumejo seštevanje, odštevanje in celo koncept ničle. Opisane kognitivne sposobnosti čebelam v naravi pomagajo pri štetju cvetnih listov, da bi lažje prepoznale in si zapomnile najbolj hranljive rastline. Skeptiki so trdili, da čebele zgolj reagirajo na vizualne dražljaje, druga skupina znanstvenikov, med katere spada tudi raziskovalka in predavateljica dr. Scarlett Howard z omenjene avstralske univerze, pa je vztrajala pri prepričanju, da čebele določene kognitivne operacije obvladajo. »Čebele nas vedno znova presenečajo s tem, kako se gibljejo po svetu, razumejo naše naloge in sprejemajo odločitve,« pravi dr. Howardova.
Raziskovalna skupina je pri preučevanju razumevanja okolja pri čebelah uporabila različne vizualne dražljaje: povečali so število in raznolikost črnih oblik na površini ter dodali še poseben element: prazno površino, ki je predstavljala »nič«. S pomočjo nagrajevanja so nato analizirali, kako uspešno se čebele naučijo povezovati količine z oblikami in števili na podlagi vizualnih zaznav.
Proti človeško usmerjeni pristranskosti v raziskavah na živalih
Študija med drugim še poudari, kako pomembno je, da so kognitivni eksperimenti zasnovani v skladu s specifičnimi senzoričnimi in biološkimi omejitvami posamezne živalske vrste. Prvopodpisani avtor študije dr. Mirko Zanon iz Centra za znanosti o umu in možganih na Univerzi v Trentu je dejal, da lahko ignoriranje tega, kako žival zaznava svet, znanstvenike pripelje do napačnih sklepov.
Ko znanstveniki dražljaje analizirajo na način, ki odraža, kako čebele dejansko vidijo svet, se dokazi o njihovih numeričnih sposobnostih ne zmanjšajo, temveč okrepijo. Narava živalske inteligence je namreč raznolika in pogosto tudi presenetljiva. »Ljudje svet doživljamo drugače kot živali, zato moramo biti previdni, da pri preučevanju inteligence ne postavljamo v ospredje zgolj človeške perspektive,« je še poudarila dr. Howardova.
