Med njimi je tudi Leon Lučev, ki v filmu upodablja ustaša. Minulo nedeljo je gostoval v oddaji na hrvaški nacionalki Nedjeljom u 2 in povedal, da film prikazuje, kaj se zgodi, ko se posameznik skrije za nacionalno, strankarsko ali fašistično identiteto in v njenem imenu zagreši grozodejstva, tema pa je izjemno aktualna tudi danes. Ob tem je dodal, da bi kljub polemikam vlogo spet sprejel.
A bolj kot razlogi za to, zakaj igra v Zlatem rezu, je bil zanimiv del pogovora, v katerem je govoril o svojih izkušnjah iz vojne na Hrvaškem in travmah, ki so ga spremljale še več let po njej.
Lučev se je v hrvaško vojsko prostovoljno prijavil leta 1991, ko je bil star 19 let, in se ni zavedal, kako močno ga bo zaznamovala. »Potreboval sem zelo zelo dolgo, da sem se spet sestavil in začel normalno delovati,« je dejal. »Pet ali šest let se nisem mogel voziti z avtobusom. Imel sem klavstrofobijo in strah pred prostori, iz katerih nisem mogel oditi,« je še povedal in dodal, da je, ko je potoval proti Šibeniku, zato pogosto nadaljeval z avtoštopom, saj je imel občutek, da lahko iz avtomobila kadar koli izstopi.
Spregovoril je tudi o vonju trupel, ki se mu je vračal ob pogledu na vojaške škornje. Spomin je povezal z eno od vojaških akcij, v kateri je bilo veliko mrtvih. Kot je povedal, mu je mama uniformo oprala približno desetkrat, vendar je vonj po smrti še vedno zaznaval.
