Ko ljudje zbolimo, gremo k zdravniku ali vsaj do domače omarice z zdravili. Čmrlji te možnosti nimajo. Toda nova raziskava kaže, da imajo morda svojo »lekarno« – in ta raste na travniku.
Raziskovalci belgijske univerze KU Leuven in španske Univerze v Valladolidu so ugotovili, da so kolonije čmrljev, izpostavljene glivični bolezni, spremenile svoje prehranjevalne navade. Delavke so začele pogosteje iskati nektar s kvercetinom, naravno rastlinsko snovjo, ki ima protimikrobne lastnosti. Še bolj nenavadno je, da gliva ni ogrožala predvsem čmrljev, ki so hodili po »zdravilo«, temveč njihove ličinke.
So delavke torej v lekarno odletele po zdravilo za zarod?
Na obisk k robotskim rožam
Da bi to ugotovili, so morali znanstveniki čmrljem najprej postaviti nekoliko futurističen travnik. Uporabili so robotske rože, ki jih je razvil biolog Kamiel Debeuckelaere s KU Leuven. Na prvi pogled niso ravno kandidatke za najlepši šopek: imajo zeleno pristajalno ploščad, barvni krog in odprtinico z umetnim nektarjem. Toda v notranjosti skrivajo senzorje in majhen mehanizem, ki po vsakem obisku znova odmeri natančno količino tekočine. Tako lahko robotska roža sama zabeleži, kdaj jo je čmrlj obiskal in koliko časa se je hranil.
V poskus so vključili 18 kolonij zemeljskih čmrljev. Razdelili so jih v tri skupine. Ena je bila zdrava, drugo so izpostavili glivi Ascosphaera apis, ki povzroča bolezen čebeljega zaroda, tretjo pa bakteriji Serratia marcescens, ki lahko okuži prebavila odraslih čmrljev.
Nato so jim ponudili izbiro. V vsakem poskusnem prostoru je bilo osem robotskih rož. Štiri so ponujale navadno sladkorno raztopino, druge štiri pa enako tekočino z dodatkom kvercetina. Čmrljem ni nihče povedal, katera je katera.
Bolni so spremenili jedilnik
Pet dni so lahko prosto letali od rože do rože, računalniki pa so beležili njihove odločitve. Skupno se je nabralo več deset tisoč obiskov. In zgodilo se je nekaj zanimivega.
Čmrlji iz kolonij, izpostavljenih glivi, so z minevanjem časa vse pogosteje obiskovali rože s kvercetinom in se na njih tudi dlje hranili. Zdrave kolonije svojega vedenja niso tako spremenile. Toda poskus je prinesel še presenečenje. Tudi čmrlji, izpostavljeni bakteriji, niso začeli izraziteje iskati kvercetina.
Zdravila torej očitno ne naročajo kar za vsak primer. Raziskovalci menijo, da bi bilo lahko vedenje povezano s tem, kateri povzročitelj bolezni ogroža kolonijo. Gliva Ascosphaera apis prizadene predvsem zarod oziroma ličinke. Delavke, ki so nabirale nektar, same zato niso bile glavne žrtve bolezni. Prav zaradi tega je rezultat še posebej zanimiv.
Zdravilo za družino?
Če čmrlji res iščejo rastlinsko snov zato, ker pomaga njihovemu zarodu, bi lahko šlo za nekaj, kar znanstveniki imenujejo »socialno zdravljenje«. Posameznik torej ne išče zdravila zase, ampak nabira snovi, ki bi utegnile koristiti vsej koloniji.
V živalskem svetu samozdravljenje sicer ni popolna novost. Šimpanze so denimo opazovali pri uživanju rastlin z zdravilnimi lastnostmi, nekatere ptice pa v gnezda prinašajo material, ki odganja zajedavce. Tudi pri čebelah so že ugotovili, da ob nekaterih okužbah nabirajo več rastlinskih smol z zaščitnimi lastnostmi. Narava ima, kot kaže, lekarno že precej dlje kot ljudje.
Vendar raziskovalci pri čmrljih še ne razglašajo zmage. V poskusu namreč niso preverjali, ali je kvercetin glivično okužbo dejansko zmanjšal in ali je zaradi njega preživelo več ličink. Zato ne morejo trditi, da so dokazali samozdravljenje. Dokazali so nekaj drugega: ko se je pojavila določena bolezen, so čmrlji spremenili izbiro hrane prav v smeri snovi z znanimi protimikrobnimi lastnostmi. In to je dovolj nenavadno, da želijo raziskovati naprej.
Čmrljev recept še ni napisan
Za znanstvenike je pomembno tudi širše vprašanje. Nektar in cvetni prah za opraševalce očitno nista zgolj vir kalorij. Rastline vsebujejo številne snovi, ki lahko vplivajo na zdravje žuželk, zato bi lahko raznolikost cvetočih rastlin pomenila tudi nekakšno naravno domačo lekarno za čebele in čmrlje.
Preden bomo na travniku postavljali table »lekarna«, bo seveda potrebnih še precej raziskav. Toda naslednjič, ko boste opazovali čmrlja, ki zavzeto brska po cvetu, lahko pomislite še na nekaj.
Morda ni prišel samo na kosilo, ampak tudi po zdravilo.
