Ko je letos poleti v kinematografe prišel najnovejši film enega največjih režiserjev vseh časov Stevena Spielberga z naslovom Dan razkritja (Disclosure Day), so se znova razvnele razprave o tem, kar hollywoodski režiser sam imenuje »znanstvena špekulacija«. Film, ki prikazuje desetletja staro vladno prikrivanje nezemeljskih skrivnosti, je po mnenju nekaterih teorij zarote celo nastal prav zato, da bi javnost pripravil na pravo razkritje.
Sam Spielberg, ki je v zadnjega skoraj pol stoletja sicer v svojih filmih večkrat obdeloval tematiko nezemljanov, neznanih letečih predmetov, obiskov bitij iz vesolja... in posnel filme, kot so Bližnja srečanja tretje vrste (Close Encounters of the Third Kind), E.T. Vesoljček (E.T.) ali Vojna svetov (War of the Worlds), je to seveda odločno zanikal. »V nasprotju z nekaterimi priljubljenimi zarotniškimi teorijami, da sem sam tisti, ki pripravlja splošno javnost na ne vem kakšna razkritja z najvišjih vladnih ravni, nimam nikakršnih notranjih informacij. Sam sem le filmski ustvarjalec, pripovedovalec zgodb,« je povedal v enem izmed intervjujev ob predstavitvi filma.
A ravno časovno sovpadanje dveh dogodkov (po letih in desetletjih skrivanja so ameriške oblasti začele razkrivati dokumente o neznanih letečih predmetih (NLP), nato pa pride v kinematografe še spektakel na točno to tematiko, pri čemer je vendarle drugačen in bolj realističen od številnih prejšnjih) predstavlja plodna tla za obujanje starih in razvijanje novih teorij zarote. Ki imajo svoj izvor že v 50-ih letih prejšnjega stoletja, ko je v ameriški zvezni državi Nevada zrasla skrivnostna vojaška letalska baza z imenom Area 51...
Svetleča letala
Zgodba o Area 51 se je sicer začela povsem »tuzemeljsko«, sredi hladne vojne. Leta 1955 je ameriška Centralna obveščevalna agencija (CIA) pod vodstvom Richarda Bissella mlajšega izbrala oddaljeno letališče ob suhem jezeru Groom Lake v nevadski puščavi za izgradnjo in testiranje vohunskih letal. Uradno je bilo območje na zemljevidih Komisije za atomsko energijo označeno kot »Area 51«. Cilj je bil razviti letalo U-2, ki bi lahko letelo na višini 70.000 čevljev (preko 21.000 metrov) – veliko višje od katerega koli drugega letala tistega časa – in tako ubežalo sovjetskim radarjem in raketam.
A prav ta izjemna višina je povzročila povsem nepričakovan stranski učinek – izjemen porast prijav NLP. Pilotom potniških letal, ki so leteli na višinah pod 20.000 čevljev (6000 metrov), so se krila U-2, ki so se ob sončnem zahodu močno svetlikala precej višje, zdela kot ognjeni predmeti na nebu, katerih izvora si niso znali pojasniti. Sčasoma so testi letal U-2 in pozneje A-12 predstavljali več kot polovico vseh prijav NLP v poznih petdesetih in večini šestdesetih let, pri čemer vladni uradniki testiranja teh letal seveda niso mogli razkriti, zato so prijave pojasnjevali z naravnimi pojavi ali, v skrajnem primeru, z vremenskimi baloni. Prav ta molk in prevare pa so ustvarili vakuum, v katerega se je naselila domišljija.
Mož, ki je videl devet letečih krožnikov
Eden izmed prebojnih trenutkov za popularizacijo teorije zarote o Area 51 se je sicer nato zgodil meseca maja leta 1989, ko je na televizijski postaji KLAS iz Las Vegasu v intervjuju s preiskovalnim novinarjem Georgom Knappom možakar po imenu Bob Lazar svetu »razkril«, da je nekoč delal v tajnem objektu z imenom S-4, ki je del velikega kompleksa Area 51. Trdil je, da je bila njegova naloga pomagati pri »obratnem inženiringu« pogonskega sistema plovila, ki ga »ni izdelala človeška roka«. V objektu naj bi bilo devet takih plovil, pri čemer naj bi bil izvor najmanj enega v zvezdnem sistemu Zeta Reticuli, poleg tega pa je povedal, da je na lastne oči videl okostnjake nezemeljskih bitij.
A o resničnosti Lazarjevih izjav, ki so sprva seveda sprožile ogromno zanimanja, so se hitro pojavili dvomi, ko so začeli preverjati nekatere njegove druge trditve. Univerza, na kateri naj bi diplomiral, o njem ni imela nobenih podatkov, tudi njegova domnevna poklicna pot pa ni pripomogla k verodostojnosti, saj je ni mogel potrditi nihče, sam pa je seveda trdil, da so vse podatke o njem enostavno izbrisali. A vendar je, jasno, njegov intervju sprožil val zanimanja in raziskovanja, da dvomi ostajajo, pa je poskrbela kar CIA. Šele leta 2013 je namreč uradno priznala obstoj baze, a je njen namen za obdobje po letu 1974 v objavljenih dokumentih še vedno skrivnost, kar pušča dovolj prostora za nove domneve in razvijanja različnih teorij.
Razkrivanje dokumentov
Sicer pa je zgodba o Area 51 neločljivo povezana tudi z dogodkom v Roswellu v Novi Mehiki julija 1947, ko naj bi tam strmoglavil NLP, njegove ostanke in nezemeljska bitja pa naj bi prepeljali v – Area 51. Pri čemer vse skupaj že časovno ne sovpada, saj so objekt, kot omenjeno, odprli šele leta 1955. Ob tem so uradne verzije trdile, da je šlo za strmoglavljenje vremenskega balona, a marsikoga to seveda ni prepričalo. Dogodka sta tako za vselej ostala povezana, kasnejša omenjena testiranja letal so le še prilila olja na ogenj, vse skupaj pa je vplivalo tudi na različna popkulturna in zabavna področja. Vrhunec vsega skupaj se je zgodil julija 2019, ko so preko Facebooka začeli pozivati ljudi, naj se septembra udeležijo dogodka pod nazivom »Storm Area 51, They Can't Stop All Of Us« (približen prevod bi bil Napadimo oziroma zavzemimo Area 51, vseh nas ne bodo mogli ustaviti). Udeležbo je potrdilo skoraj dva milijona ljudi, še poldrugi milijon jih je izrazilo zanimanje, čeprav je organizator pozneje priznal, da je šlo za šalo, pa se je na kraju naposled vseeno zbralo približno 1500 ljudi. In priredilo neke vrste festival, posvečen vsemu nezemeljskemu.
No, povsem mogoče pa je, da bo špekulacij in različnih teorij v zvezi z nezemeljskimi dogodki v prihodnosti manj, saj je v zadnjem času prišlo do opaznega premika v odnosu ameriške vlade do omenjene teme. Februarja letos je tako predsednik Donald Trump izdal ukaz za objavo dosjejev o NLP-jih in nezemeljskem življenju, maja pa je Pentagon objavil prvi sveženj več kot 160 dokumentov, vključno s pričevanji, videoposnetki in prepisi misij agencije NASA. Vse skupaj sicer ni razkrilo ničesar velikega, le to, da marsičesa dejansko ne zna pojasniti nihče, kar je po drugi strani marsikomu dalo le še dodatno kost za glodanje. Raziskovalci, kot je Josh Golembeske, tako opozarjajo, da gre pri vsem skupaj le za »počasno kapljanje informacij, ki služi kot sočutno razkritje, da bi se javnost pripravila na šok.« Dolgoletni preiskovalec NLP Dennis Anderson pa meni, da vlada »nikoli ne bo razkrila, da imamo opravka z neznanim pojavom, ki ga ne moremo nadzorovati ali se pred njim braniti.«
Naj bo tako ali drugače, še danes, ko vemo, da je bila Area 51 središče za razvoj najnaprednejših vohunskih letal na svetu, teorije o njenem »pravem« namenu živijo naprej. Neodvisno od nje pa je vedno več ljudi prepričanih, da v vesolju nismo sami. Še več, vedno več je takšnih, kot je že omenjeni Steven Spielberg, ki je ob premieri svojega novega filma povedal tudi: »Verjamem, da v vesolju nismo sami, in celo, da morda nismo sami niti na Zemlji.«
