Globalno iskanje potovalnih destinacij, ki so bile prizorišča snemanja znanih filmov, je to poletje doživelo skokovito rast. Povpraševanje po lokacijah, kjer so snemali filme, se je povečalo za 3000 odstotkov. Po navedbah turističnih analitikov je ta množični val tako imenovanega filmskega turizma (set-jettinga) sprožila julijska kinematografska premiera težko pričakovanega filma Odiseja v režiji Christopherja Nolana.
Nolan, znan po svoji predanosti praktičnim učinkom, je Homerjevo epiko raje kot z računalniško animacijo oživil s pomočjo 70-milimetrskih kamer IMAX na naravnih in zgodovinskih lokacijah. V epskem spektaklu, kjer v glavni vlogi blesti Matt Damon, ob njem pa nastopa tudi Tom Holland, so kot veličastna kulisa služili resnični vulkanski otoki, starodavne ruševine in surove obale. Filmska ekipa je pet mesecev ustvarjala v šestih državah, končni izdelek pa je že v prvih tednih po premieri milijone gledalcev prepričal, da so na spletu začeli raziskovati možnosti obiska teh destinacij. Strokovnjaki napovedujejo, da bo trend močno prisoten celotno jesen in bo vztrajal najmanj do pomladi 2027.
Pet držav
Gospodarski in turistični vpliv filma je trenutno najbolj opazen v petih državah. V Grčiji, rojstnem kraju mita, so podatki iskalnika google in tehnološkega podjetja Holafly pokazali izjemen odziv. Število poizvedb za lete v Kalamato, ki služi kot glavno izhodišče za raziskovanje snemalnih lokacij na Peloponezu, je bilo julija kar za 3000 odstotkov višje v primerjavi z lanskim letom. Holafly je v istem obdobju zabeležil 72-odstotno rast aktiviranj lokalnih eSIM-kartic, pri čemer sta obiskovalce najbolj zanimala grad Methoni in slikoviti peščeni zaliv Voidokilia.
Podoben naval so občutili v Italiji. Kot so potrdili pri italijanski nacionalni turistični organizaciji, je bil majhen otok Favignana, del Egadskih otokov blizu Sicilije, v filmu uporabljen kot Odisejev dom, mitska Itaka. Po navedbah lokalnih virov je med poletnimi vrhunci na otoku, ki sicer šteje okoli 3000 prebivalcev, dnevno bivalo in se gibalo od 40.000 do 50.000 ljudi. Zaradi tega se je izjemno povečalo število potnikov na trajektnih linijah s celinske Sicilije na otočje.
Na severovzhodu Škotske regijski sveti v Aberdeenshiru in Morayu prav tako poročajo o nenavadnem porastu obiska obalnih znamenitosti. Med njimi še posebej izstopata gozd Culbin ter dramatične ruševine gradu Findlater ob Severnem morju, ki so v filmu predstavljale otok čarovnice Kirke.
Mednarodni učinek sega tudi zunaj meja Evrope. Turistični organizaciji Maroka in Islandije navajata občutne skoke v poizvedbah za potovanja do specifičnih naravnih in kulturnih znamenitosti. V Maroku se zanimanje osredotoča predvsem na Aït Benhaddou, Unescov spomenik iz rdeče gline, ki je bil v filmu zgrajen in uporabljen kot prizorišče goreče Troje. Na Islandiji pa se turisti zgrinjajo na znamenito obalo Reynisfjara in vulkansko obalo Hjörleifshöfði, črne peščine, ki so na filmskem platnu upodabljale vhod v temačni svet mrtvih, v Had.
Vpliv filmskega turizma
Poznopoletna zasedenost hotelov na vseh omenjenih lokacijah dosega rekordne ravni, navaja platforma Travel and Tour World. Podatki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj pa medtem kažejo, da filmski turizem zagotavlja ogromne neposredne prilive za mala regionalna gospodarstva.
Med tistimi, ki imajo od tega največ, so lokalni ponudniki prevozov, upravljalci trajektov, agencije za najem vozil ter tradicionalne gostilne in rokodelske trgovine. Za številne podeželske in odročne skupnosti namreč prihod filmskih ekip ter kasnejši dolgotrajni turistični obisk predstavljata ključno gospodarsko spodbudo, ki presega zgolj najbolj donosne poletne mesece.
