Evropa se znova duši v ekstremni vročini. S tem nismo povedali ničesar novega. Toda to je že peti vročinski val od letošnjega maja, ki ga poganja obsežno območje visokega zračnega tlaka, znano kot vročinska kupola. Našo celino je spremenila v nekakšen sod smodnika. Od Britanskega otočja do Sredozemlja se gasilci spopadajo z uničujočimi gozdnimi požari, ki so sprožili množične evakuacije, uničili številne domove in ohromili javno infrastrukturo. Toda strokovnjaki vlivajo upanje. Na obzorju naj bi bila sprememba. A za mnoge je prepozna.
Že ekstremni vročinski val, ki je junija zajel staro celino, je terjal izjemno visok in tragičen davek, predvsem v državah, kjer takšne temperature zgodovinsko niso običajne. Po najnovejših analizah je v zgolj enem tednu umrlo okoli 16.000 ljudi več kot v povprečju, kar kaže na resne pomanjkljivosti v pripravljenosti severozahodne Evrope na hitre podnebne spremembe.
Statistični podatki
Po podatkih Evropske mreže za spremljanje umrljivosti (EuroMOMO) so bile najbolj prizadete Francija, Nemčija in Belgija. Kljub temu da so se v istem obdobju temperature tudi v južnoevropskih državah, kot sta Španija in Italija, povzpele precej nad 38 stopinj Celzija, je bil skokovit porast smrtnosti zabeležen izključno na severu.
Strokovnjaki ugotavljajo, da je ključni razlog v družbeni in infrastrukturni prilagojenosti. Medtem ko so prebivalci in zdravstveni sistemi na jugu celine na poletno pripeko navajeni že stoletja ter imajo vpeljane mehanizme za spopadanje z njo, severna Evropa ostaja ranljiva. Klimatske naprave so v teh državah redkost in pogosto predmet ostrih političnih ter ekoloških razprav, arhitektura pa je zasnovana specifično za zadrževanje toplote v hladnejših mesecih, kar se v vročini spremeni v smrtonosno past.
Vpliv ekstremnih temperatur na javno zdravje se v epidemiologiji najpogosteje meri s presežno umrljivostjo, torej številom smrti ne glede na vzrok, ki presega dolgoletna povprečja za določen letni čas. Izstopajoč je podatek, da je število presežnih smrti v obravnavanem junijskem tednu preseglo celo najvišje vrednosti, ki jih v Evropi običajno beležijo pozimi na samem vrhuncu sezone širjenja respiratornih virusov.
Kratka zgodovina
Zgodovina smrtonosnih vročinskih valov v Evropi je kratka, vendar pa tudi skrb vzbujajoča. Leta 2003 je vročina zahtevala več deset tisoč življenj in povzročila zdravstveno krizo neprimerljivih razsežnosti. Tudi julija 2022 je celina v enem samem tednu zabeležila nekaj več kot 16.000 presežnih smrti. Takrat so bile razmere najhujše na jugu, kjer so v Španiji izmerili peklenskih 46 stopinj Celzija, a se je sever takrat ekstremom večinoma izognil.
Zahodna Evropa je letos zabeležila najtoplejši junij v zgodovini meritev. Znanstveniki ob tem ponovno opozarjajo, da so tovrstni ekstremi neizpodbitna posledica globalnega segrevanja in da najhujše verjetno šele prihaja.
