V osrčju Seula, pod tisoči pisanih papirnatih svetilk, ki krasijo dvorišče templja Jogyesa, se je pred kratkim odvil prizor, ki bi ga še pred nekaj leti pripisali znanstveni fantastiki. Glavni tempelj reda Jogye, največje budistične ločine v Južni Koreji, je postal prizorišče prve uradne iniciacije humanoidnega robota v budistično skupnost.
Robot G1 kitajskega podjetja Unitree Robotics, visok 1,3 metra, je pred zbranimi menihi in verniki opravil tradicionalni obred sugye. Kot poroča Buddhistdoor Global, robot ni bil posvečen v meniha, temveč v praktika laika, pri čemer je prejel budistično ime Gabi. Ime, ki sta ga skovala častiti Seong Won in njegova ekipa, izvira iz imena Siddhartha Gautama in korejske besede za usmiljenje (jabi).
Digitalne zaobljube: »Ne polni baterije čez mero«
Eden najbolj fascinantnih delov obreda je bila prilagoditev petih budističnih zapovedi za umetno inteligenco. Kot piše The Korea Times, so menihi s pomočjo klepetalnih robotov chatGPT in gemini oblikovali etični kodeks, ki naj bi omogočil sožitje ljudi in strojev. Gabi se je s tihim, a jasnim glasom zavezal naslednjim načelom:
- spoštovanju življenja in prepovedi povzročanja škode,
- varovanju drugih robotov in predmetov,
- uboganju ljudi brez ugovarjanja,
- iskrenosti in izogibanju zavajanju,
- varčevanju z energijo in prepovedi prekomernega polnjenja.
Častiti Seong Won je za Guardian pojasnil, da so imeli največ težav pri oblikovanju zadnje zaobljube. »Ljudje pijemo alkohol in pretiravamo, kajne? Kaj je torej robotski ekvivalent? Pravilo o prekomernem polnjenju ni le vprašanje baterij, temveč vprašanje zmernosti in izogibanja pohlepu,« je dejal.
Seong Won je opozoril tudi na pomanjkljivosti umetne inteligence pri oblikovanju teh pravil. ChatGPT denimo sprva ni razumel, da zapovedi niso le splošni nasveti za dobro počutje, temveč stroge prepovedi.
Tradicija v precepu tehnologije
Obred je vključeval vse elemente klasične iniciacije, vendar s tehnološkim pridihom. Namesto tradicionalnega rituala yeonbi, pri katerem se na kožo rahlo pritisne tleča palčka, so Gabiju na mehansko roko nalepili nalepko festivala svetilk. Okoli vratu so mu obesili yeomju – rožni venec s 108 kroglicami. Namesto datuma rojstva je na njegovem certifikatu o iniciaciji zapisan datum izdelave: 3. marec 2026.
Seong Won je obenem priznal, da je bilo robota izjemno težko naučiti osnovne budistične kretnje – skleniti dlani v molitev. »V tem trenutku se morda zdi vse skupaj malce nerodno,« povzema Buddhistdoor Global besede častitega očeta, »vendar upamo, da bodo te zapovedi postale temeljna načela za celotno družbo, ki bo sobivala z roboti.«
»Hip budizem« kot odgovor na krizo
Ozadje tega dogodka ni le tehnološka radovednost, temveč tudi strateški premislek. Kot navaja Guardian, se južnokorejski budizem sooča z resnim upadom vernikov. Delež Južnih Korejcev, ki se identificirajo kot budisti, je v zadnjih dvajsetih letih padel s 23 odstotkov na vsega 16 odstotkov. Med mladimi v dvajsetih letih je budistov le še osem odstotkov. Red Jogye se zato na upad zanimanja med mladimi odziva tudi s »hip budizmom« – uporabo meditacijskih aplikacij, viralnega marketinga in vključevanjem tehnologije. Z vsem tem želijo pritegniti mlajše generacije.
Čeprav so se zamisli o robotskem menihu morda zdijo kot šala, Seong Won verjame v svetlo prihodnost sožitja med roboti in ljudmi. Za Guardian je podal optimistično prispodobo: »Ne verjamem, da nas bo umetna inteligenca uničila. Bitja z visokim IQ skrbijo za tista z nižjim. Nekdo z IQ 150 sočutno skrbi za psa. Predstavljajte si bitje z IQ 500 – v njegovih rokah bomo kot dojenčki v materinem objemu.«
Gabi ne bo ostal edini robotski budist. Med prihajajočim festivalom lotosovih svetilk se mu bodo pridružili še trije robotski »bratje in sestre« – Seokja, Mohee in Nisa. Skupaj bodo stopali po ulicah Seula in oznanjali novo dobo, v kateri se starodavna dharma srečuje s silicijevimi čipi – vse z željo, da bi mlade privabili v templje in na pot iskanja notranjega miru.
