Pediatri so se v zadnjem času srečali z neobičajnim pojavom. Pogovarjali so se z najstniki, ki so menili, da njihove težave kažejo na raka. V pogovoru se v takih primerih večkrat izkaže, da so odgovore ob svojih skrbeh in težavah sprva iskali pri klepetalnih robotih, nam je povedal pediater Denis Baš.
Na zanašanje na umetno inteligenco včasih naletijo tudi pri starših, ki pričakujejo napotitev otroka na preiskave. »Tako je mogoče sklepati iz navedb, s katerimi skušajo utemeljiti takšne zahteve,« opaža Baš, ki vodi sekcijo za primarno pediatrijo pod okriljem Slovenskega zdravniškega društva.
Iskanje informacij na spletu lahko posameznika pripelje do povsem napačnih zaključkov, opažajo v zdravstvu. V pomoč je lahko dostop do verodostojnih podatkov na enem mestu, so ocenili pediatri. Pripravili so vsebine za novo spletno stran z enotnimi priporočili, ki bodo prosto dostopna vsem uporabnikom. Spletno stran bodo predstavili danes.
Po nepotrebnem na urgenco
Zanašanje na klepetalne robote ni slovenska posebnost. Britanski BBC je nedavno poročal o izkušnji ženske, ki je ob opisovanju simptomov po padcu dobila odgovor o hudi poškodbi organa. Klepetalni robot jo je usmeril na urgenco. Tam se je izkazalo, da je nujno pomoč iskala po nepotrebnem in da odgovor, ki ga je prejela na spletu, še zdaleč ni bil utemeljen.
Pri tem so na BBC izpostavili raziskavo kalifornijskega Inštituta za biomedicinske inovacije Lundquist, ki je jasno pokazala na možnost napačnih informacij pri klepetih o zdravstvenih temah. Vprašanja, tudi na primer na primer o raku, so bila namenoma izzivalna, je poročal BBC, za »problematično« pa so raziskovalci ocenili več kot polovico pridobljenih odgovorov klepetalnih robotov.