Bankovec za 0 evrov je tako kot bankovci z vrednostjo opremljen z vodnim znamenjem, hologramom, mikrotiskom in elementi, vidnimi pod UV-žarki. Edina razlika, poleg jasno vidne natisnjene ničle, je njegova vrednost. Gre za spominke, ki nimajo nikakršne zakonite vrednosti in jih v nobenem primeru ni mogoče uporabiti kot plačilno sredstvo.
Ideja se je leta 2015 porodila francoskemu podjetniku Richardu Failleju, ki je od devetdesetih let dalje izdeloval spominske kovance, ki so jih prodajali v muzejih in na turističnih točkah. Faille je pobudo predstavil Evropski centralni banki. Institucija je predlog sprejela in odobrila izdajo.
Edini evrski bankovci z zakonito vrednostjo so tisti, ki so natisnjeni v visoko varovanih tiskarnah z akreditacijo Eurosistema in jih nacionalne centralne banke distribuirajo v vrednostih za 5, 10, 20, 50, 100 in 200 evrov. Bankovcev za 500 evrov od leta 2019 ne tiskajo več, so pa še vedno veljavni in ohranjajo svojo vrednost.
Zbirateljski bankovci
Spominski bankovci za 0 evrov zadnje čase doživljajo novo ero priljubljenosti med zbiratelji. Nekateri primerki na trgu dosegajo precej višje zneske od prvotne prodajne cene.
Bankovci so sicer naprodaj predvsem na poštah in bankah, tudi v muzejih in raznih trgovinah s spominki, v povprečju pa stanejo od dva do tri evre na prodajnih avtomatih, za bolj dodelane izdaje, ki se prodajajo na spletu ali v trgovinah, pa je treba odšteti več.
Na zbirateljskem trgu nekateri od teh bankovcev dosegajo veliko višje cene. K temu prispeva kombinacija več dejavnikov. Prvi je, da so s tehnične plati skoraj identični pravemu denarju, obenem pa obstaja ogromno število različic. Od leta 2015 do danes so se namnožili v vseh evropskih državah in prikazujejo vse mogoče, od slavnih spomenikov, kot so Eifflov stolp, Kolosej, Sagrada Familia, do zgodovinskih osebnosti, kot sta John Fitzgerald Kennedy in Freddie Mercury. Obstajajo celo serije, posvečene dogodkom, obletnicam ali celo kultnim filmom.
