Gradnja mostu je trajala kar 14 let in zahtevala življenja najmanj 20 ljudi. Ob odprtju leta 1883 je bil najdaljši viseči most na svetu ter eden prvih velikih mostov, zgrajenih z jeklenimi kabli.
Za projektom je stal nemško-ameriški inženir John Augustus Roebling, pionir pri izdelavi jeklenih kablov. Njegova ideja je bila povezati takrat še samostojni Brooklyn z Manhattnom, med katerima so promet večinoma omogočali trajekti, pogosto odvisni od vremena in razmer na reki.
9 zanimivosti o Brooklynskem mostu
Gradili so ga 14 let
Pri gradnji je sodelovalo več kot 600 delavcev, ki so porabili približno 6740 ton materiala. Konstrukcijo tega zgodovinskega mostu sestavljajo štirje glavni nosilni kabli, dolgi več kot kilometer, sestavljeni pa so iz več kot 21.000 posameznih žic.
Tehnološki pionir
Brooklynski most je bil prvi viseči most iz jeklenih žic. Njegov glavni razpon meri 486 metrov, kar je bil takrat svetovni rekord.
Gradnjo spremljale številne tragedije
Med gradnjo je umrlo najmanj 20 ljudi. Projektant John Roebling si je med deli hudo poškodoval nogo, po amputaciji pa umrl zaradi tetanusa. Številni delavci so umrli zaradi padcev, nesreč ali dekompresijske bolezni.
Emily Roebling – ženska, ki je rešila projekt
Ko je glavni nadzornik gradnje John Augustus Roebling zaradi bolezni obležal, je njegovo delo prevzela njegova žena Emily Warren Roebling. Postala je ključna organizatorka projekta in prva oseba, ki je prečkala most ob odprtju.
Most je večkrat menjal ime
Preden je leta 1915 uradno postal Brooklynski most, je imel več različnih imen.
Tudi po odprtju ni bilo miru
Le nekaj dni po odprtju je zaradi lažnega alarma in množične panike umrlo 12 ljudi.
Čez most so peljali slone
Leta 1884 je cirkus čez most popeljal 21 slonov, da bi dokazal njegovo varnost in trdnost.
Danes ga dnevno uporablja na tisoče ljudi
Most vsak dan prečka več kot 100.000 vozil, približno 30.000 pešcev in okoli 5000 kolesarjev.
V njem so skrivni prostori
V notranjosti temeljev so bili sprva načrtovani trgovski prostori, kasneje pa so jih uporabljali za skladiščenje vina in celo kot bunker v času hladne vojne.
Brooklynski most danes ni le prometna povezava, temveč simbol vztrajnosti, tehnološkega napredka in ene najambicioznejših gradenj 19. stoletja. Kljub tragedijam, ki so spremljale njegov nastanek, ostaja ena največjih arhitekturnih ikon sveta.
