V spomladanskem času sta na zunanjih površinah stavb najbolj razširjeni dve vrsti teh bitij: Trombidium holosericeum in Balaustium murorum. Obe vrsti spadata med pršice in sta zaradi gostih dlak, ki prekrivajo njun zadek, znani tudi pod imenom rdeča žametna pršica. Ne gre za parazite, pač za za organizme, ki imajo v naravnem okolju vlogo plenilcev in čistilcev, zato so za okolico lahko celo koristni.
Podrobnejši pregled pod lupo razkrije razlike med obema vrstama. Vrsta Trombidium holosericeum je večja, saj meri med 4 in 6 milimetrov, njeno telo pa je svetlo rdeče, vrsta Balaustium murorum pa je opazno manjša, saj doseže le 1 do 2 milimetra dolžine, in ima manj dlakavo površino telesa.
Obe vrsti sta dejavni od aprila in do začetka poletja. Prehranjujejo se z jajčeci in ličinkami drugih členonožcev ter z organskimi ostanki. Ko poleti zunanje temperature postanejo previsoke, se umaknejo v stenske razpoke ali pa se zarijejo v prst.
Živo rdeča oziroma oranžna barva telesa opravlja dve funkciji. Prva je opozorilna, s katero morebitnim plenilcem sporočajo, da so neužitne. Druga funkcija pa je neposredno povezana z zaščito pred zunanjimi vplivi. Barvo namreč dajejo karotenoidi, organski pigmenti, ki pršicam služijo kot naravna zaščita pred ultravijoličnimi žarki in zmanjšujejo oksidativni stres, saj te živali večino časa preživijo na neposrednem soncu.
Zakaj jih ne bi smeli uničevati
Čeprav lahko njihovo množično premikanje na balkonih deluje moteče, strokovnjaki odsvetujejo njihovo uničevanje. Kot plenilci jajčec in ličink žuželk delujejo kot naravni regulatorji škodljivcev, s hranjenjem z razpadajočimi organskimi odpadki pa čistijo okolico.
Uporaba kemičnih sredstev oziroma insekticidov nanje nima vpliva, saj ne spadajo med žuželke, ampak med pajkovce. Mehansko odstranjevanje s stiskanjem prav tako ni priporočljivo, saj njihova hemolimfa vsebuje močne pigmente, ki na steni, tleh ali na perilu, ki se suši na soncu, pustijo trdvratne madeže, ki jih je težko odstraniti. Ob višjih poletnih temperaturah se te pršice same umaknejo z odprtih površin, zato je najučinkovitejši ukrep zgolj kratkotrajna potrpežljivost.
