Sociolog in profesor na šoli za dizajn na univerzi Royal Melbourne Institute of Technology (RMIT) Oliver Vodeb opisuje Melbourne, kjer živi zadnjih 12 let, z nalezljivim navdušenjem. Glavno mesto avstralske zvezne države Viktorija je s skoraj 5,5 milijona prebivalcev izrazito večkulturno, z živahnim kulturnim vzdušjem in bohemskim oziroma alternativnim pridihom. »Melbourne je krasno mesto. Je avstralsko kulturno središče, kjer govorimo 230 različnih jezikov. Ima bogato glasbeno sceno, kar je zame še posebej dragoceno, kot tudi to, da je s kuhinjami z vsega sveta izjemna tudi kulinarična ponudba. Vse to dela življenje v avstralskem New Yorku, kot tudi pravijo Melbournu, izredno zanimivo. Veliko se dogaja in tega se hitro navadiš,« je dejal Mariborčan, ki pravi, da je bivanje v Avstraliji po vseh teh letih še vedno neke vrste dobra avantura. Že pred selitvijo z družino na drugi konec sveta je veliko potoval, a seveda je pogled na družbo in kulturo od blizu drugačen kot perspektiva turista, začasnega obiskovalca. Tako sedaj tudi avstralsko družbo pozna v globine, čeprav še vedno odkriva tudi nove dimenzije.
V Avstraliji je, kot je povedal, še vedno mogoče čutiti prevladujoč angleški vpliv, kar je povezano tako z jezikom in kolonialno zgodovino kot s tesnimi povezavami z Veliko Britanijo, saj je Avstralija del britanske Skupnosti narodov. »Večino pozicij moči v avstralski družbi še vedno zasedajo posamezniki z anglosaškim ozadjem, čeprav so institucije večkulturne in denimo univerze posvečajo veliko pozornosti spoštovanju staroselcev. Zanje pri zaposlovanju obstajajo kvote in tako je za socialne pravice poskrbljeno tudi na takšen način.«
Avstralija je zanimiva tudi zato, da je to dežela priseljencev. »Tu smo vsi od drugod, razen staroselcev. V Melbournu je okoli 60 odstotkov ljudi, ki so prva ali druga generacije priseljencev. Vsak prinaša svojo zgodbo, med katerimi je marsikatera povezana z migracijami zaradi stiske v rodni deželi. Daje pa Avstralija dom ljudem iz različnih razlogov,« je dejal Vodeb, ki se je na drug konec sveta preselil zaradi želje izkusiti svet in izjemne ponudbe za delo na tamkajšnji univerzi.
»Ker Avstralija sprejema ljudi s celotnega sveta, je to zelo bogata in posebna država. Čeprav je v zadnjih letih težje dobiti državljanstvo, kot je bilo v preteklosti. Vendar moram reči, da je bil zame ta proces zelo prijazen, a ne smemo pozabiti, da sem belec iz Evrope in profesor z doktoratom,« je na vlogo geopolitike in družbenih privilegijev opozoril sogovornik.
Podelitev državljanstva, ki je sledila administrativnim postopkom in opravljanju izpita iz državljanske teorije, je Vodeb opisal kot zelo lep dogodek, na katerem so novim državljanom čestitali tudi predstavniki občinske oblasti in staroselske starešine.
Delovna etika je intenzivna
Eden od stereotipov o Avstraliji, ki se je po Vodebovih besedah razblinil po tem, ko se je preselil, je podoba sončne in ležerne dežele. »To vzdušje je čutiti v odnosih, a kar se tiče delovne etike, je intenzivna. To je nekoliko odvisno tudi od službe, vendar velik del zaposlenih preživlja dolge ure na delovnem mestu. Avstralija torej niso le plaže in palme, čeprav je seveda tudi to del vsakdana. Ne želim idealizirati, saj nobena družba ni idealna, pa vendar je ravnovesje med delovnim in prostim časom kljub vsemu precej dobro. Prav tako materialni vidik, saj je življenjski standard visok.«
Po Vodebovih besedah v Melbournu posameznik s povprečno plačo lahko dokaj lepo živi, čeprav je tudi v tem avstralskem mestu mogoče občutiti globalen trend višanja najemnin in cen nepremičnin. »Pri dostopnosti stanovanj je med generacijami zelo velika razlika in pri tem se mlajši počutijo prevarani. Laburistična vlada je nedavno sprejela vrsto ukrepov, ki naj bi odvzeli privilegije, kot so razne davčne olajšave. Sistem je spodbujal špekulacije in obravnavo nepremičnin kot investicij, ne pa primarno kot domovanja. Strukturne spremembe, ki jih je sprejela sedanja vlada, lahko celim generacijam omogočijo boljše življenje,« je na pomembne družbene premike opozoril Vodeb.
Tolerantno in trajnostno mesto
O kakovosti življenja v Melbournu priča tudi njegovo pogosto uvrščanje na vrh mednarodne lestvice mest, kjer se najbolje živi. »Na teh lestvicah se Melbourne redno pojavlja zelo visoko in si prvo mesto pogosto izmenjuje z Dunajem. Med prednostmi Melbourna je recimo odličen javni promet – tu je največje mestno tramvajsko omrežje na svetu, ki je popolnoma elektrificirano, torej trajnostno. Ob razvejenem javnem prometu vsakdanja uporaba avtomobila ni potrebna.«
Poleg javnega prometa je sogovornik izpostavil tudi urbanizem Melbourna, ki »preprečuje kopičenje kapitala v središču mesta. Zaradi tega je center prijazen, raznolik, v njem je veliko manjših trgovin ter obrtnih in drugih majhnih poslovnih lokalov.«
Slovenec z družino – za hčerko je rekel, da je tako Melbournčanka kot Slovenka, saj govori oba jezika in je nekaj semestrov obiskovala šolo tudi pri nas – živi v obmorskem predmestju, imenovanem St. Kilda, kjer so velika poljska, ruska, irska in judovska skupnost. »To je bil nekoč bohemski svet in ta pridih ima predel še vedno. Živimo dve ulici stran od stavbe, kjer je nekoč stanoval Nick Cave, prav v St. Kildi je začel igrati s skupino The Boys Next Door. Tu je zelo prijetno, zelo je raznoliko in vzdušje je tolerantno. Nasploh je, brez romantiziranja, Melbourne zelo vključujoče mesto. Kot sociolog lahko rečem, da je Avstralija dežela, kjer je integracija ljudi z vseh koncev sveta uspela, kar se kaže tudi v tem, da se ves čas odvijajo različni dogodki, filmski, kulinarični in drugi, s katerimi ljudje predstavljajo svoje kulture. Namenjeni so temu, da drug drugega spoznavamo, razumemo, in različne vsebine se tako pretakajo. Središčni del te kulturne izmenjave je hrana v raznih etničnih restavracijah.« Tako se na majhnem prostoru zvrstijo pakistanska, vietnamska, eritrejska in druge kuhinje sveta. »Poleg tega obstajajo tudi predeli, ki so etnično bolj izraziti in so z restavracijami, trgovinami ter lokali kot mesta v mestu. Sicer pa se dogajajo tudi čudeži globalizacije, kot je prodaja cockte v pakistanski trgovini.«
Hkrati je Melbourne, kot je bilo že omenjeno, pomembno glasbeno mesto, o čemer pričajo tudi nekatere številke. Pa tudi to, da je v mestu največ živih glasbenih prizorišč na prebivalca na svetu. »Lokalna glasbena scena je izredno razvita in to je pomemben del kulture, na kar so ljudje zelo ponosni. Prav tako je v Melbournu največ prodajaln vinilk na prebivalca na svetu.«
Solidarnost in šport sta del identitete
Kar zadeva dostopnosti ljudi, je Slovenec dejal, da so Avstralci do določene točke zelo komunikativni in odprti. »Hitro je mogoče vzpostaviti kontakt in toplo ter prijazno komunikacijo. Simpatično je živeti v okolju, kjer neznanca lahko brez problema ogovoriš. Beseda 'mate', kar pomeni prijatelj, kolega, je tu zelo pogost del govora. Kar ima tudi zgodovinsko razlago – in zanimivo: preverjanje njenega razumevanja je bilo tudi del državljanskega izpita. Pojmovanje 'prijateljstva', kar je zaobjeto v omenjeni angleški besedi, govori o naravnanosti, da si med seboj pomagamo in smo si naklonjeni. Solidarnost, ki je bila v času poseljevanja Avstralije preživetveno pomembna, tako še danes gojijo.« A prijateljski odnosi se tkejo do določene ravni, v globine, kot jih »poznamo in si jih želimo doseči Slovani«, je pri Anglosasih težje priti.
Sicer pa je šport prav tako pomembna družbena kategorija. »V Evropi Avstralijo poznamo po naravnih nesrečah, poplavah in požarih, staroselcih in športu. Slednji je močan del nacionalne identitete. Bazeni so na vsakem vogalu in vstop vanje je ugoden, podobno velja za teniška igrišča. Poleg tega se tu odvijajo veliki športni spektakli. Posebno mesto ima avstralski nogomet, s katerim se sam sicer še nisem povezal, vendar je ta v Melbournu med športi na prvem mestu.«
Poleg tega je slovenski sociolog, ko je še govoril o potezah avstralske družbe, dejal, da se ne glede na to, kako izrazito vidne so podnebne spremembe, mnenja glede usmeritve v trajnostni razvoj še vedno krešejo. Posebnost dežele je tudi obvezna volilna udeležba – kazen za neudeležbo znaša okoli 100 evrov.
