Vse večji delež evropskega bogastva konča v rokah izjemno majhnega števila ljudi. Najnovejši podatki iz svetovne baze podatkov o neenakosti kažejo, da najbogatejših 0,1 odstotka prebivalstva, približno ena oseba na tisoč, v nekaterih evropskih državah zdaj prejme več kot 8 ali celo 10 odstotkov celotnega nacionalnega dohodka.
Razlike med državami so ogromne. Medtem ko ultrabogati na Nizozemskem nadzorujejo le 1,6 odstotka celotnega dohodka, v Gruziji njihov delež dosega kar 10,2 odstotka. Evropsko povprečje je 4,5 odstotka.
Razlike tudi posledica politike
Med državami članicami EU ima Estonija najvišjo koncentracijo dohodka, saj najbogatejših 0,1 odstotka prejme 8,3 odstotka celotnega dohodka. Sledita ji Bolgarija s 7,5 odstotka in Poljska s sedmimi odstotki. Visoko sta tudi Srbija in Turčija, obe nad šestimi odstotki.
Na drugi strani lestvice so Nizozemska, Ciper, Slovenija in Belgija, kjer je koncentracija dohodka med ultrabogatimi bistveno nižja. Hrvaška je nekoliko nad njimi z 2,5 odstotka.
Ekonomisti opozarjajo, da te razlike niso posledica le trga, temveč tudi političnih odločitev.
Omejitve koncentracije dohodka
»Države se razlikujejo po tem, kako agresivno uporabljajo davke in socialne politike za prerazporeditev dohodka,« je za Euronews Business povedal Pawel Bukowski z Univerzitetnega kolidža London.
Posebej izpostavlja države srednje in vzhodne Evrope, kjer so davčni sistemi pogosto manj progresivni, kar pomeni, da bogati plačujejo relativno manjši delež davkov kot preostalo prebivalstvo.
Čeprav se razprava o neenakosti najpogosteje osredotoča na premoženje milijarderjev, podatki kažejo, da se razlika v resnici ustvarja veliko širše: prek plač, lastništva podjetij, dohodkov od kapitala in naložb.
Analitiki opozarjajo, da so države z močnejšimi kolektivnimi pogajanji, manjšimi razlikami v plačah in bolj razvitimi socialnimi sistemi uspešnejše pri omejevanju koncentracije dohodka med najbogatejšimi. Prav zato imajo skandinavske države in deli zahodne Evrope bistveno nižje deleže ultrabogatih kot mnoga posttranzicijska gospodarstva.
Dramatične spremembe
Zanimivo je, da imajo štiri največja evropska gospodarstva, Nemčija, Francija, Španija in Združeno kraljestvo, skoraj enak delež dohodka, ki gre najbogatejšim – 0,1 odstotka, kar je približno pet odstotkov celotnega dohodka.
Podatki kažejo tudi, da se je koncentracija bogastva skozi desetletja dramatično spremenila. Leta 1940 je najbogatejših 0,1 odstotka Evropejcev prejemalo več kot šest odstotkov celotnega dohodka, vendar je ta delež v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja padel na le 2,7 odstotka. Nato se je vzporedno z globalizacijo, rastjo finančnih trgov in eksplozijo tehnološkega kapitala znova začel povečevati.
Danes je Evropa spet v obdobju, ko majhno število ljudi nadzoruje vse večji delež gospodarske pogače, vprašanje davkov, prerazporeditve in neenakosti pa ponovno postaja eno ključnih političnih in gospodarskih vprašanj celine.
