Svetovni meteorološki modeli zaznavajo pospešeno formiranje vremenskega pojava El Niño v Tihem oceanu. O tem smo že večkrat poročali. No, čeprav se sistem šele razvija, pa znanstveniki vse bolj glasno opozarjajo, da bi lahko po moči podrl vse dosedanje rekorde. V prepletu z aktualnimi geopolitičnimi in gospodarskimi krizami grozi, da bo v prihodnjih mesecih močno zamajal globalno stabilnost, je poročal The New York Times.
Pričakujejo, da bi lahko temperature površja v osrednjem Pacifiku narasle za izjemne tri stopinje Celzija nad dolgoletno povprečje. To bi močno preseglo najhujše izmerjene epizode iz let 1982, 1997 in 2015, ki so že takrat terjale visok gospodarski davek. Zaradi narave pojava, ki svoj vrhunec običajno doseže ob koncu koledarskega leta in vpliva na kopenske temperature z zamikom, mnogi klimatologi že zdaj napovedujejo, da bo leto 2027 najtoplejše v zgodovini meritev.
El Niño – pojav, ki zaradi sprememb oceanskih tokov in pasatov drastično preoblikuje globalne vremenske vzorce – prinaša močne padavine v delih Severne in Južne Amerike, hkrati pa zavira sezono orkanov v Atlantiku. Nasprotno pa v južni in jugovzhodni Aziji, Avstraliji ter na jugu Afrike močno poveča tveganje za uničujoče suše in vročinske valove.
Krhka svetovna ureditev
Čeprav sodobni svet zaradi satelitskega spremljanja, sistemov zgodnjega opozarjanja in strateških rezerv žita ni več podvržen množičnim lakotam, se strokovnjaki bojijo verižnih gospodarskih učinkov. Prihajajoči vremenski ekstrem bo namreč udaril po sistemu, ki je že na robu zmogljivosti.
Svetovna oskrba s hrano je pod hudim pritiskom zaradi zaprtja Hormuške ožine, ki je povzročilo kritično pomanjkanje umetnih gnojil. Obenem vojaški spopadi in krize v Ukrajini ter Iranu poganjajo cene energentov v nebo, kar neusmiljeno nažira državne proračune. K temu prispevajo še rezi v mednarodno finančno pomoč najrevnejšim državam s strani ZDA, kar je močno oslabilo globalno varnostno mrežo.
»Približujemo se popolni nevihti dejavnikov,« je za omenjeni časnik opozoril Laurie Laybourn, vodja britanskega inštituta Strategic Climate Risks Initiative. »Priča bi lahko bili strmi rasti revščine, podhranjenosti, konfliktom in zadolženosti, z vsemi neizbežnimi domino učinki.«
Lekcije iz preteklosti
Zgodovinsko gledano je El Niño vedno udaril tam, kjer je bila družba najbolj ranljiva. Paleoklimatologi in zgodovinarji danes njegove sledi ob pomoči analiz drevesnih letnic in koralnih grebenov opažajo v propadu perujske civilizacije Moche pred več kot tisočletjem, in celo v kmetijskih krizah, ki so pripomogle k izbruhu francoske revolucije.
Najbolj smrtonosen zabeležen udarec je pojav zadal med letoma 1877 in 1878, ko je povzročil globalno sušo. Zgodovinar Mike Davis v svojem delu razkriva, da je takratna britanska kolonialna uprava v Indiji nadaljevala z množičnim izvozom žita v London, medtem ko so na jugu indijske podceline ljudje stradali. Posledično je umrlo več deset milijonov ljudi po vsem tropskem pasu.
Indija se danes, zavedajoč se lastne zgodovine in odvisnosti od monsunov, že aktivno pripravlja. Vlada je sprožila niz kriznih sestankov. Vimal Mishra, profesor na Indijskem inštitutu za tehnologijo Gandhinagar, pojasnjuje, da državo danes varuje obsežen sistem javne distribucije subvencionirane hrane. »Če nam letos spodleti monsun, ne bomo priča lakoti,« zatrjuje.
Kljub temu Mishra svari pred resnim gospodarskim udarcem. Pomanjkanje dežja bi prebivalstvo prisililo v trošenje življenjskih prihrankov, ustavilo bi lokalna podjetja in drastično povečalo osip v šolah, kar bi neposredno zavrlo gospodarsko rast države.
Na splošno znanstveniki dodajajo, da je za dokončne ocene še prezgodaj, podatki pa vendarle ne dopuščajo dvoma. Svet se mora pripraviti na izjemno močne sile narave. Ne gre zgolj za vremenski dogodek, temveč za sistemski šok, ki bo v prihajajočem letu neizprosno testiral odpornost sodobne civilizacije.
