Stiglitz razkrinkal Trumpov novi trik: zakaj so nove carine velika hinavščina

»Spet počne isto. Ameriški predsednik Donald Trump brez razmišljanja povečuje in zmanjšuje carine, krši mednarodne sporazume, ki jih je sam podpisal, in skoraj zagotovo krši zvezno zakonodajo. Edina razlika je, da ima tokrat nov izgovor za zlorabo carin: ustavitev prisilnega dela,« ob novi pogruntavščini Donalda Trumpa in njegove administracije ugotavlja ekonomist Joseph Stiglitz, eden (pre)redkih uglednih Američanov, ki se sploh upa odkrito zoperstavljati najvplivnejšemu človeku na svetu in brez dlake na jeziku opozarjati na škodljivost njegovih potez tako za ZDA kot za ves svet.

Slab izgovor

Konec julija so začele veljati nove, 10- do 12,5- odstotne carine za uvoz iz 60 trgovinskih partneric od EU in Velike Britanije do Japonske, Kitajske in Kanade, ki jih ameriška administracija na ta način kaznuje zaradi domnevnega neukrepanja proti prisilnemu delu. V resnici so te carine le nadomestile tako imenovane vzajemne 10-odstotne carine za ves uvoz v ZDA, ki jih je Trump uvedel na začetku leta in jih je vrhovno sodišče razglasilo za nezakonite. Nove carine pokrivajo več kot 99 odstotkov ameriškega uvoza, ZDA pa trdijo, da 60 držav v svojih uvoznih verigah ne preprečuje oziroma ne prepoveduje uvoza blaga, narejenega s prisilnim delom. Ker po iz trte izvitem argumentu Washingtona nobena od teh držav nima tako stroge zakonodaje proti prisilnemu delu kot ZDA, naj bi s tem ustvarjale nepošteno konkurenco, ki škoduje ameriškim delavcem. »Trgovinski partnerji, ki so se zavezali k sprejetju in učinkovitemu izvrševanju prepovedi uvoza blaga, narejenega s prisilnim delom, bodo imeli desetodstotne carine, trgovinski partnerji, ki niso sprejeli prepovedi takega uvoza, pa 12,5-odstotne carine,« je ob uvedbi novih carin sporočil urad ameriškega trgovinskega predstavnika.

»Seveda ima administracija prav, da se glede prisilnega dela naredi premalo. A njihova izražena skrb je prevara. Ker nove carine natančno sledijo tistim, ki jih je Trump uvedel na podlagi trgovinskih bilanc, naj verjamemo, da so dvostranski trgovinski primanjkljaji pravzaprav močno povezani z uporabo prisilnega dela? Po tem, ko je vrhovno sodišče razveljavilo Trumpove prejšnje carine, je administracija uvedla začasne 150-dnevne carine (te so ameriška sodišča prav tako razglasila za nezakonite in so konec julija potekle) in zdaj še nove po "preiskavi" domnevnega neuspeha drugih držav pri nadzoru zlorab dela. Ni presenetljivo, da je Kitajska, dolgo domnevni vir blaga, proizvedenega s prisilnim delom, večinoma oproščena. S svojim nadzorom nad redkimi zemeljskimi in kritičnimi minerali lahko Kitajska Trumpa kadarkoli poniža. Ko ima druga država sredstva in pripravljenost za boj, Trump vedno popusti. Tokrat se ni niti trudil začeti pretepa s Kitajci,« ugotavlja Stiglitz, ki ni nasedel za lase privlečenemu izgovoru za uvedbo novih carin. Če bi Trumpa res tako motilo domnevno prisilno delo, bi po Stiglitzevem mnenju moral najprej pomesti kar pred domačim pragom.

»Če bi bil Trump res zaskrbljen zaradi prisilnega dela, bi problem rešil doma. Navsezadnje je Amerika že dolgo središče prisilnega dela zaradi luknje v 13. amandmaju ameriške ustave: "Niti suženjstvo niti prisilno služenje, razen kot kazen za zločin, za katerega je bila stranka ustrezno obsojena, ne smeta obstajati znotraj ZDA ali kjerkoli pod njihovo jurisdikcijo." To se še vedno zlorablja po večjem delu ZDA, saj manj kot četrtina ameriških zveznih držav prepoveduje prisilno delo. ZDA imajo le pet odstotkov svetovnega prebivalstva, a imajo kar četrtino svetovnih zapornikov. Po študiji prisilnega dela v Ameriki je bilo leta 2005 zaposlenih skoraj 1,4 milijona ameriških zapornikov, od tega jih je približno 600.000 delalo posebej v proizvodnji—4,2 odstotka celotne proizvodne delovne sile v tistem času. Ko je Trump lani brezobzirno uvedel carine na preostali svet, je to potezo opisal kot "vzajemno." Toda v novem kontekstu bi recipročnost zahtevala visoke carine na izdelke, izdelane v ameriških zveznih državah, ki še vedno izkoriščajo zaporniško delo,« poudarja nobelovec za področje ekonomije, ki se mu zdi še posebej sporno kaznovanje EU.

EU raje molči

»Nove carine proti Evropski uniji je še posebej težko upravičiti, saj je zakon EU iz leta 2024 že prepovedal uvoz blaga, proizvedenega s prisilnim delom, vključno s tistim, ki ga proizvajajo podizvajalci. V še enem biseru hinavščine je ameriški minister za trgovino Howard Lutnick prej trdil, da zakonodaja EU predstavlja "nepotrebna negativna bremena" za ameriška podjetja, zato so ZDA pripravljene uporabiti "vsa mogoča trgovinska orodja." EU bi morala to hinavščino izpostaviti in ne popustiti. Uvesti bi morala vzajemne carine na blago, proizvedeno v ameriških zveznih državah, kjer se zaporniško delo uporablja najobsežnejše. Seznam blaga in podjetij, ki naj bi nekje v svoji dobavni verigi uporabljala zaporniško delo, je obsežen in vključuje vodilna ameriška podjetja, kot so Burger King, Cargill in Walmart. Če bodo Trumpova dejanja motivirala EU k preiskavi prisilnega dela v ZDA, bo to ameriškim delavcem naredilo uslugo,« je v svojem najnovejšem prispevku za Project Syndicate predlagal Sitglitz, a v isti sapi že ugotavljal, da v EU o tej temi žal nihče ni niti spregovoril. Slišati je bilo namreč le vzdih olajšanja, da Evropa ni bila prizadeta še bolj.

Ameriški ekonomist in nobelovec Joseph Stiglitz je eden od najbolj odkritih  kritkov potez  Donalda Trumpa.  / Foto: Profimedia

»​Trump znova spodkopava mednarodno pravo, da bi si prisvojil večji delež vrednosti, vgrajene v globalne dobavne verige, in pri tem škoduje ameriškemu gospodarstvu. Da kdo ne pozabi, carine so zgolj popačen davek, ki gre na račun ameriških potrošnikov in konkurenčnosti ZDA. Trumpove carinske vojne niso privedle do vrnitve proizvodnje. Pravzaprav se je število delovnih mest v ameriški proizvodnji zmanjšalo za 75.000 od njegove druge inavguracije, potem ko se je pod predsednikom Joejem Bidnom povečalo. V nominalnih vrednostih se je ameriški trgovinski primanjkljaj v blagu dejansko povečal v Trumpovem drugem mandatu in dosegel rekordnih 1,24 bilijona dolarjev. To ni presenečenje za nobenega ekonomista. Trgovinski primanjkljaji so manj odvisni od carin kot od ključnih makroekonomskih dejavnikov, kot so domači nacionalni prihranki, ki so jih Trumpovi rekordni fiskalni primanjkljaji spodkopali,« razloži Stiglitz, ki izpostavi tudi ključni razlog za Trumpovo vztrajanje pri napačnih rešitvah.

»​Trump se pri svojem ustrahovanju drugih izmakne kakršnim koli protiukrepom, saj mu preveč ljudi doma in v tujini popusti in se preda. Večina podjetij in vlad je sklenila, da se je bolje ukloniti kot pa postaviti zase. A Trump je kot vsak drug avtoritativni voditelj: želi, da se ga bojijo. Dlje kot mu bo svet dajal, kar želi, večja katastrofa nas čaka,« je prepričan Stiglitz.

Nova tožba

EU se je na nov Trumpov ukrep spet odzvala zelo medlo in previdno. »Nove 10-odstotne carine na uvoz iz EU v ZDA so v skladu s pred enim letom sklenjenim trgovinskim dogovorom med stranema,« je sporočil tiskovni predstavnik Evropske komisije Olof Gill in dodal, da EU pozitivno sprejema dejstvo, da ukrep prinaša dodatne carinske izjeme za določeno blago, kot so diamanti in pluta. Po njegovem odločitev ZDA prinaša tudi »pozitiven zagon« za nadaljnje iskanje dodatnih izjem. Glavna govorka Evropske komisije Paula Pinho je kasneje pojasnila, da bo na ves izvoz v ZDA še naprej veljala največ 15-odstotna stopnja, kot sta se Washington in Bruselj dogovorila pred letom v skupni izjavi, ki naj bi bila ključna za zagotavljanje stabilnosti in predvidljivosti na obeh straneh Atlantika. So se pa pri komisiji upali izjaviti vsaj, da se ne strinjajo z razlogi za nove carine »Naj spomnim, da v EU že veljajo stroga pravila glede prisilnega dela. Zato v celoti zavračamo trditev, da bi lahko EU obravnavali kot tisto, ki prispeva h globalnemu problemu prisilnega dela,« je izjavila Pinho.

POSLEDICE VOJNE

Samomor velesile? Zgodovinar opozarja, da ZDA sistematično uničujejo lastno moč

Nasprotovanje novim carinam je bolj jasno izrazil Peking, še bolj pa nekatere ameriške zvezne države. Kar 25, torej polovica vseh, jih je ta teden vložilo tožbo proti vladi zaradi novih carin. Tako kot Stiglitz namreč v tožbi trdijo, da gre za le poskus nadomestitve carin, ki jih je vrhovno sodišče ZDA februarja razveljavilo. »Po porazu na vrhovnem sodišču skuša vlada znova nezakonito zvišati davčno breme za družine in podjetja,« je dejala pravosodna ministrica zvezne države New York Letitia James. Tožbi so se poleg New Yorka pridružile države Arizona, Kalifornija, Kolorado, Connecticut, Delaware, Havaji, Illinois, Kentucky, Massachusetts, Maryland, Maine, Michigan, Minnesota, Nevada, New Jersey, Nova Mehika, Severna Karolina, Oregon, Pensilvanija, Rhode Island, Virginija, Vermont, Washington in Wisconsin, kjer verjamejo, da v nasprotju s Trumpovimi trditvami visoke carine ne spodbujajo ponovne rasti ameriške predelovalne industrije, saj jih namesto tujih držav v resnici plačujejo ameriški potrošniki z višjimi cenami. Tožba zveznih držav sledi tožbama, ki so ju julija na ameriškem sodišču za mednarodno trgovino vložila mala podjetja in prav tako izpodbijata zakonitost carin.