Sončna Malta ni samo država z bogato zgodovino, ki se kaže na vsakem koraku, ampak tudi največji od osmih otokov, ki tvorijo po velikosti in številu prebivalstva najmanjšo članico Evropske unije. Drugi otoki so (razvrščeni po velikosti) Gozo, Comino, Manoel Island, Cominotto, Saint Paul's Island in otočka Filfla and Filfoletta. Za boljšo predstavo o majhnosti Malte: Francija, ki je ozemeljsko največja članica EU, je 1732-krat večje od nje. Celo naša Slovenija, ki je četrta najmanjša članica EU, je 64-krat večja od Malte. Čeprav je Malta tudi članica EU z najmanj prebivalstva (574.300 jih je, kar je 0,1 odstotka prebivalstva EU), je njena najgosteje poseljena članica. S 1691 ljudmi na kvadratni kilometer je tudi osma najbolj poseljena država na svetu. Za primerjavo: Slovenija je s 105 prebivalci na kvadratni kilometer 16. v EU in 111. na svetu. Najgosteje poseljena država na svetu je Macau s kar 22.900 ljudmi na kvadratnem kilometru, najmanj poseljena članica EU pa je Finska s samo osemnajst in pol prebivalca na kvadratnem kilometru (206. na svetu).

Poznavalci pravijo, da Malta agresivno razvija infrastrukturo za filmsko industrijo. Imajo celo komisarja za film. To je Johann Grech, ki pravi, da je malteška filmska industrija sektor, ki dela vsak dan vse leto. Filmarje že od leta 2005 privablja s popusti, če najemajo lokalno delovno silo. Lani, ko je Malta gostila rekordnih 36 filmskih in televizijskih produkcij, so vse produkcijske hiše dobile 40-odstotni popust.

Nadležni turisti

Malo Malto, ki je tristo in več dni na leto obsijana s soncem, na leto obišče že okoli štiri milijone turistov. Njihovo veliko število že prinaša podoben problem, kot ga imajo v Barceloni ali Benetkah, kjer se jih vse bolj branijo. Začasno število prebivalcev zadnja leta narašča tudi zaradi filmskih in televizijskih ekip, ki jih prihaja iz leta v leto več. Zadnja tri leta je Malta gostila več kot trideset filmskih in televizijskih produkcij. Ker se na Malti rojeva vse več filmov in nadaljevank, jo razglašajo za sredozemski Hollywood in filmsko-televizijski paradiž. Delno zato, ker zadnja leta v Evropi cveti filmska industrija, delno zato, ker Malta modro uporablja sredstva EU, namenjena kulturi, in v največji meri zato, ker je njena bogata zgodovina ustvarila bogato in pisano arhitekturo, ki jo filmarji obožujejo, ker snemalcev ne skrbi svetloba in ker bi se številne filmske in televizijske ekipe le malokje lahko imele tako dobro in lepo z razmeroma nizkimi stroški.

Malta privablja tudi vse več ameriških filmarjev. »Vse, kar morate vedeti, preden odpotujete na Malto: to je zlata zmes starodavnih templjev, turkiznih kopališč, glamuroznih klubov na plaži in majhnih sosednjih otokov, ta sredozemski otok je sončna oaza večji del leta,« je napisal eden od britanskih potovalno-počitniških novinarjev, ki so zasedli najboljšo novinarsko nišo. Kateri drugi kraj v Evropi ali svetu bi lahko filmarjem hkrati ponudil to, kar lahko Malta, ki je že »pozirala« kot starodavni Rim z gladiatorji (film Gladiator 2 so posneli na Malti, v Maroku in Britaniji), kot karibski otok, na katerem oživijo dinozavri (Malta je bila ena od lokacij filma Prerojeni Jurski park), kot dežela čarovnij (film Čarobno drevo daleč proč), kot podeželski jug Francije (v britanski TV-seriji Skrivnosti Madame Blanc), kot grški otok (v odlični TV-seriji BBC Dva tedna v avgustu), kot domišljijski zaliv Pentos (Malta je bila ena od kar osemnajstih lokacij, na katerih so nastajali serija in film Igra prestolov, filmarji so uporabili edinstveno trdnjavo Fort Manoel) in tako naprej? Malta nastopa celo kot Malta v odlični seriji, detektivski drami Enola Holmes na Netflixu.

Filmska industrija dela vsak dan vse leto

To je velik uspeh za tako majhno državo, ki so jo filmarji odkrili že leta 1925, ko so na tem sončnem otoku posneli nemi film – dramo Sinovi morja. Poznavalci pravijo, da Malta agresivno razvija infrastrukturo za filmsko industrijo. Imajo celo komisarja za film. To je Johann Grech, ki pravi, da je malteška filmska industrija sektor, ki dela vsak dan vse leto. Filmarje že od leta 2005 pritegne s popusti, če najemajo lokalno delovno silo. Lani, ko je Malta gostila rekordnih 36 filmskih in televizijskih produkcij, so vse produkcijske hiše dobile 40-odstotni popust. Grech pravi, da vsak evro popusta malteški filmski industriji prinaša štiri funte dobička. »Filmska industrija postaja ekonomski steber naše države,« dodaja. Problem je v tem, da filmarji že ovirajo normalno življenje, posebej v glavnem mestu Valletti in okoliških vaseh. Zaradi snemanj so pogosto zaprte ceste, prepovedano parkiranje in gibanje. Ljudje morajo biti zaradi snemanj kar naprej doma, a vseeno pravijo, da je filmska industrija veliko manj moteča, kot je sicer daleč najbolj donosni turizem. Turisti so lani na Malti zapravili 3,9 milijarde evrov, skoraj petino več kot leto prej.

Malta's Archbishop Charles Scicluna lays flowers outside Villa Guardamangia, a former residence of Britain's then-Princess Elizabeth and Prince Philip between 1949 and 1951, to honour late Queen Elizabeth II in Pieta, Malta September 11, 2022. REUTERS/Darrin Zammit Lupi

Dolgoletna britanska kraljica Elizabeta II. je na Malti živela od leta 1949 do 1951, bila je samo žena mornariškega častnika, princa Filipa, ki je tam služboval v vojski. Živela naj bi normalno življenje v lokalni palači, vili Guardamangia (na fotografiji). Foto: Reuters

Najsrečnejši otok, na katerem je zanosila kraljica

Samo vprašanje časa je najbrž, kdaj bodo na Malti snemali film ali nadaljevanko o navezanosti pokojne britanske kraljice Elizabete II. na to nekdanjo britansko kolonijo, ki je to uradno postala leta 1813; neodvisnost je razglasila leta 1964, leta 2004 pa je postala članica EU. Malta naj bi bila zanjo najsrečnejši kraj na svetu. Na Malti je bila od leta 1949 do leta 1951 samo žena mornariškega častnika, princa Filipa, ki je tam služboval v vojski. Živela naj bi normalno življenje, res v lokalni palači, vili Guardamangia. Tam je uživala v ježi konj, veliko plesala in drugič zanosila (hčerka, princesa Ana, se je rodila leta 1950, princ Charles, zdaj kralj Karel III., leta 1948). Njeno brezskrbno življenje se je končalo leto po vrnitvi z Malte, ko je 6. februarja, po prezgodnji smrti očeta, kralja Jurija VI., zasedla prestol.

Priporočamo