Po več kot dveh desetletjih, odkar smo se Evropejci leta 2002 prvič seznanili s skupno valuto, se evrskim bankovcem obeta prva velika stilska in vsebinska preobrazba. Značilne, a precej abstraktne motive oken, vrat in mostov, ki krasijo sedanje bankovce, bodo v prihodnje zamenjale povsem nove podobe. Evropska centralna banka (ECB) je v teh dneh razgrnila ožji izbor desetih oblikovnih predlogov za prihodnjo serijo bankovcev, ki so nastali v dveh tematskih sklopih – Evropska kultura ter Reke in ptice.
Če bodo predlogi sprejeti v sedanji obliki, bodo na evrih kmalu upodobljene nekatere izmed najbolj eminentnih osebnosti iz evropske zgodovine ali pa prečudoviti motivi evropske narave. Gre za prvo popolno preoblikovanje evrskih bankovcev od njihove izdaje leta 2002, pri čemer prenova prinaša spremembo vsebinskih poudarkov.
Evropska kultura in zgodovinski velikani
Predlogi za nove bankovce so razdeljeni na dve močni vsebinski osi. Prva tema, Evropska kultura, se osredotoča na skupne kulturne prostore in evropske zgodovinske osebnosti, izbrane glede na pomemben pečat, ki so ga pustile na svojih področjih dela. Kot pojasnjujejo v Banki Slovenije, tema slavi skupne kulturne prostore, ki so stoletja oblikovali evropsko identiteto. »Motivi za to temo prikazujejo različne kulturne dejavnosti in prostore ter ikonične evropske osebnosti, ki so prispevale h gradnji evropske kulturne dediščine,« poudarjajo pri Banki Slovenije in dodajajo, da so te osebnosti živele in delovale po vsej celini skozi šest stoletij, njihovi dosežki pa odzvanjajo po vsem svetu.
Na bankovcu za pet evrov bi lahko tako po novem občudovali legendarno operno divo Mario Callas, eno najvidnejših pevk dvajsetega stoletja, na desetaku pa bi svoj prostor dobil slavni nemški skladatelj Ludwig van Beethoven. Dvajsetak bi bil posvečen znameniti poljsko-francoski fizičarki in kemičarki Marie Skłodowski - Curie. Bankovec za petdeset evrov bi krasil španski pisatelj Miguel de Cervantes, na stotaku bi bil upodobljen renesančni genij Leonardo da Vinci, na največ vrednem, 200-evrskem bankovcu pa avstrijska mirovna aktivistka Bertha von Suttner, prva ženska, ki je prejela Nobelovo nagrado za mir. Vsak predlog vključuje celotno serijo šestih apoenov, saj bankovec za 500 evrov tudi v prihodnji seriji ni predviden. Hrbtne strani prikazujejo kulturne dejavnosti in prostore, kot so knjižnice, koncerti, muzeji ter javne prireditve.
Svoboda narave ter pomen rek in ptic
Druga predlagana tema, Reke in ptice, se osredotoča na evropsko naravo, njeno odpornost in raznolikost. Tema naj bi poudarila naravno raznovrstnost, svobodo in dejstvo, da reke in ptice ne poznajo državnih meja. Na bankovcih bi bile upodobljene različne rečne pokrajine in ptičje vrste, med njimi vodomec, čebelar in bela štorklja. Na hrbtnih straneh teh bankovcev bi naravne motive dopolnjevale evropske institucije, ki simbolizirajo povezovanje in sodelovanje med državami članicami.
Pri tem je pomembno dodati, da bodo nacionalne simbole in posebnosti posameznih držav članic še naprej predstavljali evrski kovanci, kar bo po zagotovilih Banke Slovenije ostalo nespremenjeno tudi v prihodnje. Evrski bankovci so namreč po besedah predsednice ECB Christine Lagarde več kot le plačilno sredstvo – so eden najotipljivejših izrazov Evrope.
Izbor med več kot 1200 predlogi
Ožji izbor oblikovalskih predlogov je rezultat obsežnega natečaja na ravni Evropske unije, na katerega se je prijavilo kar 1241 grafičnih oblikovalcev iz vseh držav članic, med njimi jih je bilo enajst iz Slovenije. Vsakega člana komisije je imenovala ena centralna banka na evroobmočju. Del te mednarodne žirije je bil tudi mednarodno priznani slovenski grafični oblikovalec Tomato Košir, ki je za Dnevnik povedal, da je bil sam proces izjemno intenziven. Vključeval je namreč leto in pol pisnega usklajevanja, virtualnih sestankov in srečanj v živo v poslopju ECB v Frankfurtu ter v Banki Italije v Rimu. Komisija je pri izbiri upoštevala obvezne elemente, med drugim strogo izogibanje nacionalističnim, ideološkim in verskim simbolom, ter hkrati natančno vrednotila vizualne in tehnične vidike. Sem spadajo estetska kakovost, harmonija celotne serije, izvirnost in ne nazadnje tudi dostopnost bankovcev za osebe z okvarami vida.
Kakšni so prihodnji koraki?
Oblikovna osvežitev pa ne prinaša le estetskih novosti, temveč ima zelo praktične cilje. Cilj prenove je izboljšanje zaščitnih elementov, ki bodo olajšali preverjanje pristnosti in povečali dostopnost, tudi za slepe in slabovidne. Kot pojasnjujejo v ECB, periodično izdajanje novih serij omogoča, da izkoristijo tehnološki napredek in ostanejo korak pred ponarejevalci. Obenem je velik poudarek na zmanjšanju okoljskega vpliva – cilj je povečati trpežnost bankovcev, zmanjšati okoljski vpliv, povezan z njihovo proizvodnjo, obtokom in uporabo, ter uporabiti bolj trajnostne materiale in naprednejše proizvodne procese.
Glas ljudstva bo na koncu zelo pomemben oziroma celo odločilen. Končna odločitev o tem, katera tema in kateri specifični motivi bodo na koncu dejansko krasili nove evre, namreč še ni padla. Evropska centralna banka je odprla javno spletno anketo, ki jo najdejo na spletnih straneh Banke Slovenije in Evropske centralne banke, v kateri lahko prav vsi prebivalci Evrope do 21. septembra 2026 oddajo svoj glas in tako sooblikujejo podobo prihodnjih bankovcev. Odziv je naravnost neverjeten, saj je samo do konca julija svoje mnenje oddalo že šest milijonov ljudi, kar jasno kaže na to, kako pomembna je za Evropejce podoba njihove skupne valute. Poleg spletne ankete bo neodvisna javnomnenjska agencija izvedla še povsem ločeno raziskavo na reprezentativnem vzorcu državljanov evrskega območja z enakimi vprašanji.
Svet ECB bo končno odločitev predvidoma sprejel do konca letošnjega leta, pri tem pa bo skrbno upošteval ugotovitve strokovne žirije, tehnično oceno izvedljivosti predlogov ter seveda rezultate obeh anket. Novi bankovci bodo v obtok prišli predvidoma v prihodnjih letih. In kaj se bo takrat zgodilo s starimi evri, ki jih imamo trenutno v denarnicah? Brez skrbi. »Splošnega pravila o tem, kdaj po uvedbi nove serije bankovcev stare serije prenehajo veljati kot zakonito plačilno sredstvo, ni. Odločitev je v pristojnosti izdajatelja, v konkretnem primeru Evropske centralne banke in nacionalnih centralnih bank evrskega območja. Trenutno je predvideno, da bosta po uvedbi tretje serije evrskih bankovcev prva in druga serija še naprej ostali v obtoku ter ohranili status zakonitega plačilnega sredstva. Svet ECB bo o morebitni spremembi te odločitve odločal naknadno. Evrski bankovci prejšnjih serij bodo vedno ohranili svojo vrednost in jih bo mogoče zamenjati neomejeno dolgo v nacionalnih centralnih bankah Evrosistema,« so nam pojasnili v Banki Slovenije.
To je edinstvena priložnost, da državljani sami neposredno vplivajo na podobo denarja, ki ga bodo nato vsakodnevno uporabljali v prihodnjih desetletjih.
