V zadnjih tednih svetovni mediji, med njimi tudi ugledni The New York Times, obsežno poročajo o revoluciji na področju psihiatrije in nutricionistike. V ospredje vse bolj stopajo tako imenovani psihobiotiki – specifični sevi dobrih bakterij in fermentirana živila, ki ob zaužitju dokazano prinašajo koristi za naše duševno zdravje. Znanstveniki ugotavljajo, da bi lahko ciljano urejanje črevesnega mikrobioma kmalu postalo standardni del zdravljenja blage do zmerne depresije in anksioznosti.
Da bi razumeli delovanje psihobiotikov, moramo pogledati anatomijo. Naše črevesje in možgani so neposredno fizično povezani prek vagusnega živca, ki deluje kot nekakšna dvosmerna informacijska avtocesta. Še pomembneje pa je dejstvo, da črevesne bakterije proizvajajo na stotine nevrokemikalij, ki jih možgani uporabljajo za uravnavanje učenja, spomina in razpoloženja.
Ste vedeli, da se približno 90 odstotkov serotonina (tako imenovanega hormona sreče) proizvede v prebavnem traktu in ne v možganih? Ko je naše črevesje v neravnovesju zaradi stresa, slabe prehrane ali antibiotikov, se to neposredno odraža na našem duševnem stanju v obliki možganske megle, tesnobe ali celo depresije.
Prelomne raziskave in mikrobiomska dieta
Nedavno je veliko medijske pozornosti pritegnila študija raziskovalnega inštituta APC Microbiome Ireland na irski Univerzi v Corku (University College Cork), ki je ena vodilnih svetovnih institucij na tem področju. Raziskovalci so prostovoljce z visokimi ravnmi stresa razdelili v dve skupini. Ena je sledila splošnim prehranskim nasvetom, druga pa tako imenovani psihobiotični dieti, bogati s prebiotičnimi vlakninami in fermentiranimi živili.
Rezultati so presenetili vso stroko. Po zgolj štirih tednih so udeleženci na psihobiotični dieti poročali o znatnem zmanjšanju občutkov stresa in tesnobe, kar so potrdili tudi objektivni biokemični markerji v njihovih vzorcih. Bolj ko so se udeleženci držali te specifične diete, večji je bil padec njihovih ravni stresa. Podobne ugotovitve so že pred tem nakazali izsledki slavne študije SMILES iz Avstralije, ki je prva klinično dokazala, da lahko sprememba prehrane učinkovito zdravi klinično depresijo.
Kaj pravi stroka?
Izraz psihobiotiki sta prva skovala dr. Ted Dinan in dr. John Cryan, vodilna nevroznanstvenika na področju mikrobioma. Profesor Cryan ob najnovejših dognanjih za tuje medije pogosto poudarja, da moramo spremeniti pogled na naše telo.
»Če želite umiriti svoj um, morate najprej nahraniti svoje črevesne mikrobe,« poudarja prof. dr. John Cryan. »Naši mikrobi so tovarne majhnih molekul. Ko se hranijo s kompleksnimi vlakninami in fermentiranimi živili, proizvajajo kratkoverižne maščobne kisline in druge snovi, ki prehajajo v kri in blažijo vnetja v možganih. Vnetje pa je eden glavnih bioloških sprožilcev depresije.«
Tudi dr. Felice Jacka, pionirka tako imenovane prehranske psihiatrije in avtorica študije SMILES, izpostavlja spremembo paradigme v medicini: »Začenjamo dojemati, da prehrana ni pomembna le za obseg našega pasu in zdravje srca, temveč je absolutno kritična za naše možgane. Psihobiotiki in usmerjena prehrana niso nadomestilo za nujna psihiatrična zdravila ali terapijo, so pa neizpodbiten temelj, brez katerega je zdravljenje pogosto oteženo.«
Kaj je sploh na psihobiotičnem jedilniku?
Uvajanje psihobiotikov ne pomeni nujno nakupa dragih prehranskih dopolnil, saj lahko ključne spremembe naredimo že v kuhinji. Mikrobiomska ali psihobiotična dieta vključuje predvsem dve ključni komponenti:
Fermentirana živila (vnos dobrih bakterij): naravni kefir, navadni jogurti z živimi kulturami, nepasterizirano kislo zelje, kombuča in miso pasta.
Prebiotiki (hrana za dobre bakterije): polnovredne žitarice, stročnice, česen, čebula, por, beluši in banane. Ključna je čim večja raznolikost rastlinskih vlaknin.
Medtem ko nutricionistična psihiatrija še vedno pridobiva veljavo, je že jasno, da tradicionalno ločevanje na zdravljenje telesa in zdravljenje uma počasi izginja. Ko boste naslednjič izbirali obrok, ne pozabite, da ne hranite le sebe, temveč tudi trilijone drobnih pomočnikov, ki soodločajo o vašem razpoloženju.
