Bliža se 31. oktober, svetovni dan varčevanja, ki nas vsako leto opomni na pomen zagotavljanja finančne varnosti in dolgoročnega načrtovanja osebnih financ. Statistični urad Republike Slovenije (SURS) je prav danes objavil izjemno zanimive podatke o tem, kako ravnamo s svojim denarjem. Če ste mislili, da v Sloveniji prisegamo le še na bančne vloge in gotovino, vas bodo najnovejše številke zagotovo presenetile.
Zgodovinski preobrat: delnice premagale bančne vloge
Finančna sredstva slovenskih gospodinjstev so se po najnovejših podatkih močno povečala in konec lanskega leta dosegla vrtoglavih 96,1 milijarde evrov. To pomeni, da so se v primerjavi s predhodnim letom povečala za kar 8,9 milijarde evrov.
Še bolj zanimiva pa je sprememba v strukturi našega premoženja. Delež delnic in drugega lastniškega kapitala je namreč zaradi izrazite rasti (16,8 odstotka) prvič v zgodovini presegel delež bančnih vlog in tako postal največji v sestavi naših finančnih sredstev (37,3 odstotka). Bančne vloge so zdrsnile na drugo mesto in zdaj predstavljajo 34,8 odstotka sredstev, sledijo pa jim sredstva v obliki zavarovanj in pokojninskih shem (10,7 odstotka) ter gotovina (8,7 %).
Koliko od svoje plače dejansko damo na stran?
Kljub vsem gospodarskim izzivom Slovenci ostajamo priden varčevalen narod. Leta 2025 je stopnja bruto varčevanja gospodinjstev znašala 14,7 odstotka, kar je za 2,9 odstotne točke več kot pred desetletjem (leta 2015). Naš delež varčevanja je tako za 0,4 odstotne točke večji od povprečja Evropske unije (14,3 odstotka) in je povsem izenačen s povprečjem evrskega območja.
Spomnimo sicer, da smo absolutni rekord varčevanja podrli v prvem letu pandemije covida-19 (2020), ko je stopnja poskočila na neverjetnih 22,6 odstotka, medtem ko je v EU takrat znašala 18,3 odstotka.
Radi najemamo kredite, a ostajamo varno zadolženi
Seveda pa denarja ne dajemo le na stran, ampak redno financiramo tudi večje življenjske projekte. Konec lanskega leta so posojila in druge finančne obveznosti gospodinjstev dosegle 19,8 milijarde evrov, kar je 1,3 milijarde evrov več kot leto prej. V zadnjem desetletju so naše potrebe po financiranju izrazito zrasle: obseg stanovanjskih posojil se je od 2015 do 2025 povečal za 68,8 odstotkov, potrošniških posojil pa za kar 79,2.
A razloga za preplah ni. Zadolženost slovenskih gospodinjstev – ki se meri kot razmerje med finančnimi obveznostmi iz posojil in bruto razpoložljivim dohodkom – je lani znašala 41,2 %. Za primerjavo: v evrskem območju je ta ista stopnja zadolženosti občutno višja in dosega 77,5 %. To potrjuje, da čeprav vse pogosteje posegamo po kreditih, ostajamo v primerjavi s preostankom Evrope bistveno manj zadolženi in precej bolj finančno previdni.
