Društvo za sonaraven razvoj Focus je s konzorcijem Plan4Climate pred svetovnim dnevom podnebnega ukrepanja in ob zaključku slovenskega tedna za podnebje predstavilo poročilo Evropska podnebna dividenda: gospodarske koristi, delovna mesta, zdravje in nižji stroški energije.
Kot so zapisali v sporočilu za javnost, poročilo s številkami ovrednoti koristi tovrstnih podnebnih ukrepov, ki v razpravah, osredotočenih na stroške prehoda v nizkoogljično družbo, pogosto manjkajo: nižji izdatki za energijo, nova delovna mesta, boljše zdravje, manj delovnih dni, izgubljenih zaradi bolezni, ter preprečena globalna podnebna škoda.
Poročilo je pokazalo, da bi se na ravni EU z ambicioznim pristopom za zmanjšanje rabe energije v naslednjih dveh desetletjih koristi več kot podvojile, in sicer z 826 milijard evrov vsako leto do 2030 na skoraj 2000 milijard evrov letno do leta 2050, kar ustreza približno 13 odstotka BDP EU v letu 2021.
Kumulativno gledano so v raziskavi denarno ovrednotene dodatne koristi za EU med letoma 2030 in 2050 ocenjene na skoraj 32.000 milijard evrov, medtem ko bi vsako leto preprečili skoraj 34.000 prezgodnjih smrti, so navedli v Focusu.
Sloveniji bi po izsledkih raziskave ambiciozni podnebni ukrepi do leta 2030 prinesli 1,5 milijarde evrov koristi, do leta 2050 pa 5,1 milijarde evrov.
Ukrepi za varčevanje z energijo odraz v novih delovnih mestih
Kot ugotavljajo v raziskavi, se naložbe v ukrepe za varčevanje z energijo neposredno odražajo v novih delovnih mestih, od gradnje in obnove stavb do vgradnje novih tehnologij za ogrevanje in mobilnost. Te naložbe bi lahko do leta 2030 v Sloveniji ustvarile več kot 45.000 delovnih mest in prinesle prihranke pri stroških energije v višini 619 evrov na osebo. Slednji bi se do leta 2050 povečali na več kot 2200 evrov na osebo.
Z zmanjšanjem onesnaženosti zraka in izolacijo stanovanj bi lahko v Sloveniji do leta 2030 preprečili 66 prezgodnjih smrti na leto oz. do leta 2050 135 smrti na leto. "Bolj izolirane stavbe in manjša izpostavljenost onesnaženemu zraku se neposredno odražata v izboljšanju javnega zdravja, kar ponovno prinaša prihranke," poudarjajo v Focusu.
"Podatki jasno kažejo, da podnebni ukrepi niso finančno breme, temveč ključna naložba v blaginjo, javno zdravje in delovna mesta," izsledke raziskave komentira Luka Mofardin iz Focusa.
V Focusu odločevalce ob tem pozivajo h konkretnim zavezam na področju pospešitve izvajanja nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) in celovitih prenov stavb, pravičnega prehoda in dostojnih delovnih mest ter zdravja in varnosti.