Če bi vas kdo prosil, da narišete žival, ki ne obstaja, bi verjetno najprej nekoliko pomislili, kako naj bi bila videti. Morda bi ji dodali krila, tri oči, šest nog ali rep, kakršnega nima nobeno znano bitje. Otrok bi medtem najbrž že veselo vihtel barvice in na papirju ustvarjal nekaj povsem svojega. Toda kdo bi bil na koncu bolj ustvarjalen?
Večina bi brez dolgega razmišljanja odgovorila, da otrok. Otroška domišljija naj bi bila namreč brezmejna, odrasli pa naj bi z leti postajali vse bolj ujeti v pravila, navade in ustaljene načine razmišljanja. Toda nova znanstvena raziskava kaže, da stvari vendarle niso tako preproste. Ko so raziskovalci ustvarjalnost otrok in odraslih primerjali pri enakih nalogah, so se odrasli izkazali celo bolje.
Raziskavo so opravili znanstveniki Univerze v Gradcu v sodelovanju z raziskovalci Katoliške univerze v Louvainu in ameriške univerze Yale. Njihove ugotovitve so oktobra objavili v znanstveni reviji PLOS One, o njih pa so poročali avstrijski časnik Der Standard, nemški Deutschlandfunk, avstrijska ORF in nekateri drugi tuji mediji.
Otroci samozavestnejši od odraslih
V raziskavi je sodelovalo 92 otrok, starih od štiri do sedem let, in 70 odraslih, večinoma v dvajsetih letih. Vsi so morali opraviti različne naloge, s katerimi so znanstveniki preverjali njihovo ustvarjalno mišljenje. Med drugim so morali predlagati čim bolj nenavadne načine uporabe običajne pločevinke, risati in si izmisliti žival, ki v resničnem svetu ne obstaja. Raziskovalci so nato ocenjevali izvirnost njihovih zamisli.
Rezultat je bil za marsikoga presenetljiv. Odrasli so bili pri ustvarjalnih nalogah v povprečju uspešnejši od otrok. Njihove zamisli so bile pogosto bolj izvirne in raznolike, čeprav so bili sami precej manj prepričani o svojih ustvarjalnih sposobnostih.
Otroci so namreč pokazali bistveno več samozavesti. Z veseljem so se lotevali nalog, manj so se obremenjevali s tem, ali je njihova zamisel dovolj dobra, in pogosteje so verjeli, da so ustvarjalni. Odrasli pa so bili do svojih sposobnosti precej bolj kritični.
Raziskovalci so tako naleteli na zanimivo nasprotje: tisti, ki so bili pri nalogah uspešnejši, so vase pogosto manj zaupali, tisti, ki so dosegali skromnejše rezultate, pa so bili prepričani, da jim gre odlično.
Samorogi proti domišljijskim pošastim
Ena zanimivejših nalog je bila risanje izmišljene živali. Otroci so se je lotili z velikim navdušenjem, vendar so njihove risbe pogosto spominjale na že znana pravljična bitja, denimo samoroge. Odrasli so si po drugi strani pogosteje izmislili bolj nenavadna in izvirna bitja, sestavljena iz lastnosti različnih živali ali povsem novih oblik.
To ne pomeni, da otroci nimajo domišljije. Pomeni pa, da ustvarjalnost ni odvisna samo od pripravljenosti na igro in fantaziranje. Pomembni so tudi znanje, izkušnje, sposobnost povezovanja različnih zamisli in razumevanje sveta.
Odrasli imajo pri tem določeno prednost. V življenju so videli, prebrali in doživeli precej več stvari, zato imajo tudi več gradiva, iz katerega lahko sestavljajo nove zamisli. Otrok si lahko brez težav predstavlja letečega konja, odrasli pa morda bitje, ki združuje lastnosti hobotnice, netopirja in kameleona.
Toda pri odraslih se pojavi druga težava. Še preden svojo zamisel izrečejo ali narišejo, se pogosto vprašajo, ali je sploh smiselna, ali se jim bodo drugi smejali in ali bodo z njo naredili dober vtis.
Največji sovražnik je strah pred napako
Po besedah raziskovalcev je prav strah pred negativno oceno eden od razlogov, zakaj odrasli svojo ustvarjalnost pogosto podcenjujejo. Z leti se namreč naučimo, da obstajajo pravilni in napačni odgovori, da je treba izpolnjevati pričakovanja in da je bolje molčati, kot povedati nekaj, kar bi se drugim zdelo neumno.
Otroci imajo s tem praviloma manj težav. Ko jih vprašamo, kaj bi počeli s pločevinko, bodo brez zadrege predlagali, da bi iz nje naredili hišo za mravlje, raketo ali klobuk za plišastega medveda. Odrasli bodo medtem morda razmišljali, ali je njihov odgovor dovolj izviren in ali nalogo sploh pravilno razumejo.
Prav ta sproščenost je ena največjih prednosti otroškega ustvarjanja. Otroci se pogosto ne ukvarjajo toliko s končnim izdelkom, ampak uživajo že v samem procesu. Odrasli pa so bolj usmerjeni v rezultat.
Raziskava je pokazala tudi, da se otroci z ustvarjalnimi dejavnostmi ukvarjajo pogosteje kot odrasli. Medtem ko so otroci poročali o skoraj vsakodnevnem ustvarjanju, so odrasli podobnim dejavnostim namenjali čas približno enkrat na teden.
Domišljija ne izgine, le manj ji zaupamo
Kaj torej pomeni nova raziskava? Predvsem to, da ustvarjalnost ni nujno lastnost, ki bi jo z odraščanjem izgubili. Nasprotno, z znanjem in izkušnjami lahko razvijemo še bolj izvirne zamisli. Težava je lahko v tem, da si jih vse redkeje upamo izraziti.
Pri tem je vendarle treba dodati, da so znanstveniki primerjali majhne otroke in mlade odrasle, zato iz njihovih rezultatov ni mogoče sklepati, kako se ustvarjalnost spreminja pri ljudeh v srednjih letih ali visoki starosti. Prav tako so preverjali določene vrste ustvarjalnega mišljenja, ne pa vseh oblik umetniške, znanstvene ali vsakdanje ustvarjalnosti.
Kljub temu je sporočilo raziskave spodbudno. Čeprav odrasli pogosto menimo, da smo svojo otroško domišljijo že zdavnaj izgubili, je morda težava zgolj v tem, da smo postali preveč strogi sodniki lastnih zamisli.
Zato naslednjič, ko vas otrok povabi, da skupaj narišeta izmišljeno žival, nikar ne iščite izgovorov, da ne znate risati. Vzemite svinčnik in pustite domišljiji prosto pot. Morda boste presenečeni, kaj vse se še skriva v vaši glavi. In če bo vaša žival imela sedem nog, tri glave, krila metulja, na hrbtu pa hladilnik, toliko bolje.
