NNNP – Nič nas ne sme presenetiti. Slogan pri starejši in srednji generaciji prikliče spomine na čase, ko smo se v bivši državi za vajo umikali v zaklonišča, zatemnjevali okna, trosili letake in pripravljali pakete za primer napada zunanjega sovražnika ali naravne nesreče. Takrat smo to počeli, ker je bilo obvezno, a akcijo smo jemali tudi s precej ironije. Zadnja leta nas učijo, da so krize postale stalnica: naravne nesreče, kibernetski napadi, negotove varnostne razmere in vojne v naši bližini …
Zdi se, da so nekatera načela NNNP znova aktualna. Tudi v evropski komisiji, ki dograjuje strategijo za boljšo pripravljenost in odpornost proti krizam. Za začetek želi Evropejcem vbiti v glavo, da naj ima vsak posameznik doma zalogo osnovnih potrebščin za nujno preživetje za vsaj 72 ur. Logičen odziv na čas, v katerem živimo.
Prav preskrba s hrano je ključna za uspešno obvladovanje naravnih in drugih nesreč. Slovenija ima dobro organiziran sistem zaščite in reševanja, vendar lahko sistem deluje bolj učinkovito, če je tudi prebivalstvo vsaj osnovno pripravljeno. Posameznik, ki ima doma zalogo hrane, vode in nujnih pripomočkov, je manj odvisen od zunanje pomoči. Uprava za zaščito in reševanje tako na svoji spletni strani že vrsto let objavlja seznam živil, ki jih človek potrebuje za preživetje za mesec dni. A ankete kažejo, da ima hrane in vode za več dni na voljo le manjšina. Očitno še vedno prevladuje občutek, da se »to ne more zgoditi nam«. A to se hitro in nepričakovano obrne. Spomnimo se na avgust leta 2023, ko so bili nekateri kraji, denimo Črna na Koroškem, zaradi poplav in plazov odrezani od sveta in je hitro zmanjkalo osnovnih živil in vode, da je bilo treba oskrbeti celotno območje.
Ne zaradi vlade, ampak po zdravi pameti je zaloga hrane dobra odločitev, seveda s premislekom, da vključimo živila, ki jih vsakodnevno uporabljamo in radi jemo, ne da samo vsevprek kopičimo zaloge, panično nakupujemo in na koncu hrano celo mečemo v smeti. Morda najpomembnejši vidik pripravljenosti pa ni v zbiranju prepečenca in konzerv v shrambi, temveč v odnosu. Krize vedno razkrijejo, kako močna je skupnost. Zaloga hrane ima največjo vrednost takrat, ko jo znamo deliti. Priporočila prebivalstvu, da si omislijo paket osnovnih živil in vode, ne spodbujajo le osebne varnosti, temveč tudi solidarnost. Ta ostaja najbolj zanesljiva zaloga za vsako krizo.
