Če bi na ulici naključne mimoidoče vprašali, kdo v dolgoletni zvezi prej predlaga odprto razmerje ali poliamorijo (večpartnerstvo), bi večina brez oklevanja s prstom pokazala na moške. Pop kultura nas je namreč naučila, da je monogamija »ženska zmaga«, kompromis, v katerega so moški prisiljeni zaradi družbenih norm. Vendar nedavni obsežni prispevek v britanskem časniku The Guardian razkriva povsem drugačno sliko: za nemonogamijo se vse pogosteje in predvsem veliko glasneje odločajo ženske.
Zdi se, da tradicionalni model ekskluzivne partnerske zveze do konca življenja ne ustreza več sodobni ženski, ki je finančno neodvisna, samozavestna in se zaveda svojih potreb.
Konec mita o »naravni« ženski zvestobi
Družba je dolga stoletja žensko seksualnost zatirala ali pa jo prikazovala izključno skozi prizmo materinstva in čustvene povezanosti. Evolucijski biologi so nam prodajali zgodbo, da ženske iščejo enega zanesljivega partnerja za vzgojo potomcev. A strokovnjaki danes opozarjajo, da je bila ta slika močno popačena.
Kulturna antropologinja in avtorica odmevne knjige Untrue (Neresnično), dr. Wednesday Martin, je v svojih raziskavah prišla do šokantnega zaključka: ženskam se v dolgotrajni monogamni zvezi želja po spolnosti zmanjša veliko hitreje kot moškim. »Ženske se monogamije naveličajo prej,« opozarja Martinova. »Naša kultura nam govori, da imajo moški višji libido in težje ostanejo zvesti. Toda podatki kažejo, da so ženske tiste, ki potrebujejo novost in raznolikost, da bi ohranile visoko raven erotičnega zanimanja. Ko je okolje preveč predvidljivo, ženski libido ugasne.«
Prav to spoznanje je tisto, kar mnoge pare pripelje do pogovora o odprtem razmerju. Novinarka The Guardiana ugotavlja, da pobuda za raziskovanje nemonogamije danes v veliki meri prihaja od partneric, ki partnerje (pogosto presenečene in sprva negotove) povabijo k razmisleku o tem, da ekskluzivnost morda ni edini način za ohranitev ljubezni.
Več kot le seks
Zakaj se torej ženske vse pogosteje obračajo k etični nemonogamiji oziroma soglasnemu in odkritemu dogovoru o intimnosti z drugimi osebami? Čeprav je želja po spolni raznolikosti močan dejavnik, psihologi opažajo, da gre za veliko širši koncept osebne svobode.
Priznana belgijska psihoterapevtka Esther Perel, ena največjih svetovnih avtoritet na področju sodobnih odnosov, pogosto poudarja, da v sodobnem partnerstvu od ene same osebe pričakujemo preveč. »Od enega partnerja danes zahtevamo tisto, kar je včasih zagotavljala cela vas: varnost, pripadnost, skrivnostnost, najboljšega prijatelja, strastnega ljubimca in zanesljivega starša,« pojasnjuje Perelova.
Za ženske, ki v tradicionalnih zvezah še vedno pogosto nosijo nevidno breme organiziranja družinskega življenja, odprto razmerje predstavlja radikalen pobeg od vloge žene ali matere. To je prostor, kjer so lahko ponovno zgolj posameznice. Zunanja razmerja jim omogočajo, da raziskujejo dele sebe, ki so v varnem, a včasih zadušljivem domačem okolju zaspali. Ne gre za to, da bi svojega primarnega partnerja ljubile manj, temveč za to, da potrebujejo več prostora zase in za lastno identiteto.
Konec dvojnih meril in rušenje stigme
Čeprav so odprta razmerja vse bolj prisotna tudi v našem prostoru, je pot do popolne družbene sprejetosti še dolga. Ženske, ki javno priznajo, da imajo več partnerjev, so še vedno pogosto tarča hudih moralnih obsodb. Medtem ko družba moškega z več partnericami pogosto (vsaj podzavestno) dojema kot »lovca« ali »mačota«, so ženske z enakim vedenjem hitro ožigosane za promiskuitetne ali nezanesljive matere.
Toda kot poudarjajo strokovnjaki v Guardianu, se generacija milenijcev in generacija Z ne ozirata več na stara pravila. S pomočjo aplikacij za zmenke, odprtih spletnih skupnosti in vse večje dostopnosti informacij o duševnem zdravju in komunikaciji ženske danes natanko vedo, kaj si želijo.
Etična nemonogamija namreč zahteva izjemno visoko stopnjo čustvene inteligence. Temelji na radikalni iskrenosti, postavljanju meja in nenehnem naslavljanju ljubosumja. Ženske, ki se podajo na to pot, ugotavljajo, da jih nemonogamija prisili v to, da s primarnim partnerjem komunicirajo bolje in globlje kot kadar koli prej.
Je monogamija preteklost? Nikakor. Za mnoge ljudi ostaja edina prava in osrečujoča izbira. Vendar kot kažejo zgodbe z vsega sveta in analize britanskih medijev, monogamija izgublja svoj monopol. Postaja le ena od izbir, ne pa več edina »normalna« pot.
Dejstvo, da so prav ženske tiste, ki danes najglasneje rušijo te tabuje, pa je jasno znamenje, da se družbena dinamika moči in spolov neustavljivo spreminja. Ženske so prevzele nadzor nad svojo seksualnostjo, svojim časom in svojimi čustvi – in očitno ne nameravajo več sprejemati kompromisov, ki so jih pisale pretekle generacije.
