Izjemen morski vročinski val, ki se razteza prek Tihega oceana in po velikosti osemkrat presega območje celinskih Združenih držav Amerike, predstavlja neposredno grožnjo za globalno podnebje. Po opozorilih klimatologov bo ta neprecedenčna toplotna anomalija v prihodnjih tednih in mesecih po vsem svetu sprožila skrajne vremenske pojave, vključno z uničujočimi tajfuni v Aziji in smrtonosnimi vročinskimi kupolami v Severni Ameriki.
Pojav trenutno prekriva približno 13,5 odstotka celotne zemeljske površine, razteza pa se od Filipinov do Peruja ter na severozahod vse do obal Havajev in Kalifornije. Po podatkih podnebnih agencij je obsežen vročinski bazen nastal z združitvijo dveh ločenih oceanskih toplotnih valov, in sicer tistega v severnem Pacifiku in drugega ob ekvatorju, ki je posledica vedno močnejšega vremenskega pojava El Niño.
Dolgoročne posledice
Klimatolog Dillon Amaya, ki podrobno spremlja segrevanje morja ob ameriški obali, je za ameriški časnik Washington post posvaril pred dolgoročnimi posledicami: »Večmesečne nadpovprečne temperature bi lahko prinesle izjemno hude zimske in spomladanske vremenske ekstreme.«
Prvi uničujoči učinki oceanskega pregrevanja so že merljivi. Rekordno visoke temperature morske površine v zahodnem Pacifiku so v začetku julija močno okrepile supertajfun Bavi. Ta nevihtni sistem pete kategorije je pred dnevi že pustošil po Guamu in Severnih Marianskih otokih in pot nadaljeval proti Tajvanu in vzhodni kitajski obali.
Hkrati pričakujejo, da bodo nevihte, ki nastajajo nad pregreto vodo, sredi meseca pospešile razvoj obsežne vročinske kupole nad zahodnim delom Združenih držav.
Strokovnjaki se bojijo, da najhujša podnebna kriza prihaja šele v jesenskih in zimskih mesecih.
Posledice pacifiške anomalije pa bodo imele globalni doseg. Sprostitev ogromnih količin toplote v atmosfero bo okrepila subtropski vetrovni tok, kar bi lahko ustvarilo tako imenovano avtocesto za nevihte ter povzročilo obsežne poplave in silovita neurja v nekaterih državah.
Pospešeno izhlapevanje po svetu
Podnebni strokovnjaki opozarjajo, da toplejši oceani pospešujejo izhlapevanje, s čimer se povečuje količina vodnih hlapov v ozračju – ti pa so ključno gorivo za ekstremne nalive.
To že zadnjih nekaj let opažajo tudi strokovnjaki v Sloveniji, kjer so nalivi močnejši, količine padavin pa včasih neobvladljive in presegajo sposobnost infrastrukture.
Ta globalni proces tako prizadene tudi Evropo. Po junijski vročinski kupoli se je okrepljen morski vročinski val vzporedno oblikoval tudi v Sredozemlju. Nenavadno tople vode Sredozemskega morja trenutno delujejo kot ojačevalec poletne vročine, ki je te dni znova udarila po nekaterih evropskih državah in se še širi.
Tudi v Atlantiku merijo temperature v rdečem delu lestvice.
Pogostost tovrstnih anomalij po svetu dramatično narašča. Od konca osemdesetih let prejšnjega stoletja se je delež oceanov, ki jih prizadenejo vročinski valovi, potrojil z devet na več kot 30 odstotkov. V istem obdobju se je obseg najhujših vročinskih valov povečal za skoraj šestkrat. Trenutna situacija v Tihem oceanu je deloma posledica naravnega pojava pacifiškega meridionalnega načina, ki se ob zmanjšanem izhlapevanju in šibkejših vetrovih združuje z rastočim El Niñom, kar rojeva vremenske ekstreme nepredvidenih razsežnosti.
Kot glavni ponor za odvečno toploto in toplogredne pline prevzemajo svetovni oceani ključno breme globalnega segrevanja. Na vrhuncu El Niña v začetku leta 2024 je bilo pod vročinskimi valovi sočasno rekordnih 46 odstotkov svetovnih oceanov. Čeprav je trenutno s tem pojavom prizadeta dobra tretjina globalnih voda, znanstveniki svarijo, da bo stopnjevanje trenutne oceanske vročice še letos ali najkasneje prihodnje leto postavilo nov, uničujoč temperaturni rekord.
