Ste mislili, da samo pri nas sanacija po poplavah traja tako dolgo? Motite se. Prav te dni je Frankfurter Allgemeine Zeitung poročal o tem, kako dolgo to traja (tudi) v Nemčiji. Pet let po tem, ko je dolino reke Ahr opustošil rušilni vodni val in za seboj pustil 135 mrtvih, ta regija ostaja prepletena z odprtimi gradbišči in nedokončanimi sanacijami. Odpravljanje posledic naravnih nesreč je, kot ugotavljajo, izjemno počasen proces, poln ovir, kjer začetno solidarnost hitro zamenjajo leta dolgotrajnega in mukotrpnega dela.
Po podatkih dežele Porenje - Pfalška je v poplavni noči med 14. in 15. julijem 2021 premoženje izgubilo približno 17.000 ljudi. Medtem ko so na prvi pogled nekatere ulice in trgi v Ahrweilerju obnovljeni, strokovnjaki in lokalni prebivalci opozarjajo na sistemske zamude pri ključni infrastrukturi.
Ritem obnove
Ritem obnove javnih zgradb in protipoplavne zaščite ostaja boleča točka, kar je vzorec, ki ga opažamo tako v Nemčiji kot v Sloveniji. Oblasti dolgotrajne postopke opravičujejo s potrebo po natančnem načrtovanju in izpolnjevanju novih varnostnih standardov, medtem ko prebivalci opozarjajo na zapletene postopke pridobivanja sredstev.
V Nemčiji od 18 načrtovanih zadrževalnikov vode, ki naj bi nastali zunaj urbanih središč, do danes ni dokončan nobeden. Pojavljajo se nenehni konflikti z lastniki zemljišč.
Kljub opozorilom stroke je bila večina zasebnih hiš ob reki Ahr obnovljena na istih lokacijah. Lokalne oblasti so izrekle absolutno prepoved gradnje v zgolj 34 primerih.
Od 17 hudo poškodovanih ali uničenih šol naj bi samo dve v tem letu prešli v povsem normalno delovanje.
Lokalno nepisano pravilo med preživelimi se je izkazalo za resnično: potrebnih je pet let, da se odpravi najhujša škoda, in celo desetletje, da se življenje približa stanju pred katastrofo.
Iskanje odgovornosti
Nemške poplave so razgalile tudi hude pomanjkljivosti v sistemu opozarjanja, pri čemer izkušnje v deželi Porenje - Pfalška opozarjajo na nevarnost lažnega občutka varnosti v regijah, ki so sicer vajene manjših poplav. Krizni štab pod vodstvom takratnega vodje okrožja Jürgna Pföhlerja je bil slabo organiziran, alarm pa je bil sprožen prepozno – šele po 23. uri, ko je bila evakuacija za mnoge že nemogoča.
Kljub ugotovitvam tožilstva, da je Pföhler odgovoren za pomanjkljivosti, so bile kazenske preiskave ustavljene. Država je argumentirala, da je šlo za izjemno naravno katastrofo nepredvidljivih razsežnosti – pravna utemeljitev, ki je med prizadetimi pustila globok občutek nepravice. Novi predsednik deželne vlade Gordon Schnieder pa se namerava ob peti obletnici po napovedih prebivalcem uradno opravičiti za napake v kriznem upravljanju, kar je poteza, ki jo je njegova predhodnica zavračala.
Novinarji omenjenega časnika zaključujejo z resnim opozorilom: če bi podobno deževje dolino prizadelo danes, regija kljub milijardnim investicijam in petletnemu delu pred vodo ne bi bila nič bolje zaščitena.
