El niño je naravni podnebni pojav, ki nastane zaradi neobičajnega segrevanja površinskih voda v osrednjem in vzhodnem delu tropskega Tihega oceana. Čeprav se razvija tisoče kilometrov stran, ima moč, da premeša vremenske karte po vsem svetu. Ker se letos dogaja v času, ko so svetovni oceani že tako rekordno topli, strokovnjaki pričakujejo, da bodo njegovi učinki še izrazitejši.
Zadnje uradno in najresnejše opozorilo je Svetovna meteorološka organizacija (WMO) objavila 31. julija v posebnem poročilu na svoji uradni spletni strani in v medijskem središču. V poročilu za letošnjo jesen so potrdili, da se pojav nenehno krepi in da bo med avgustom in oktobrom prevladoval nad globalnimi podnebnimi vzorci.
Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je ob tem dramatično opozoril, da el niño ni več le »pred vrati«, temveč je že »v hiši in viša temperaturo« na planetu, ki se že tako spopada z vročinskimi valovi in požari.
Kaj el niño prinaša svetu?
Glavna posledica letošnjega el niña bodo nadpovprečne temperature po skoraj vsem svetu. Pričakuje se, da bodo anomalije temperature morske gladine v ključnih regijah presegle celo 2,9 °C. Zaradi sprememb v zračnih tokovih nad oceani bo prišlo do klasičnega prerazporejanja padavin. Ekstremne suše grozijo Indiji, Avstraliji, severni Evropi in delom Južne Amerike. Močne poplave in obilno deževje pa lahko pričakujejo v osrednjem in vzhodnem Pacifiku ter delih obeh Amerik.
Kaj pa Slovenija in Evropa?
Vpliv el niña na Evropo in Slovenijo ni tako neposreden kot v Ameriki ali Aziji, a je še vedno zelo pomemben. Pojav vpliva na severnoatlantsko oscilacijo in polarni tok (jet stream), kar preoblikuje vremenske vzorce tudi pri nas.
Za Slovenijo to konkretno pomeni večjo vremensko spremenljivost in večjo verjetnost ekstremov. Zaradi nadpovprečno toplih obdobij je v zraku več vlage in energije. To povečuje verjetnost in intenzivnost hudih poletnih in jesenskih neurij z močnimi nalivi, sunki vetra in točo. Ekstremni vremenski dogodki, zlasti močne in dolgotrajne padavine, močno povečujejo tveganje razlivanja rek in poplav. V hladnejšem delu leta el niño v našo regijo pogosto prinese nekoliko višje temperature od dolgoletnega povprečja. To pomeni bolj mokro zimo z obilico padavin, a z višjo snežno mejo – po nižinah bo tako verjetno padlo precej več dežja kot snega.
Strokovnjaki opozarjajo, da el niño sam po sebi ne povzroča vsakega posameznega neurja pri nas, vendar v kombinaciji z globalnim segrevanjem deluje kot ojačevalec, ki poskrbi za to, da so vremenski ekstremi pogostejši in silovitejši.
