Napetosti med ZDA, Izraelom in Iranom v času, ko se približuje vrhunec poletne turistične sezone, povzročajo resne motnje v oskrbi z letalskim gorivom v Evropi ter sprožajo verižne odzive v letalski industriji. Letalske družbe po vsem svetu že prilagajajo vozne rede, odpovedujejo polete in spreminjajo tip letal, pri čemer večja in manj varčna letala pogosto nadomeščajo manjša in učinkovitejša.
Po najnovejših podatkih analitskega podjetja Cirium, ki spremlja več kot 99 odstotkov komercialnih letov po svetu, so letalske družbe v zadnjih tednih zaradi strahu pred pomanjkanjem goriva zmanjšale število sedežev za več kot dva milijona. Podatki kažejo, da se je število razpoložljivih sedežev zmanjšalo s 132 milijonov na 130 milijonov, kar ustreza približno 13.000 letom oziroma 1,5 odstotka celotnega voznega reda letov.
Največji pritisk občutita letališči v Carigradu in Münchnu. Po podatkih družbe Cirium je bila najbolj prizadeta letalska družba Turkish Airlines z odpovedanimi več kot 3000 leti, medtem ko so pri nemškem letalskem prevozniku Lufthansa do oktobra odpovedali 20.000 letov.
Potnikov ne bi radi prestrašili, ampak …
Evropske letalske družbe se medtem resno pripravljajo na morebitno pomanjkanje goriva. Med načrtovanimi ukrepi so odpovedi opoldanskih letov, zmanjšanje notranjih linij, kjer je to mogoče nadomestiti z železniškim prometom, ter prerazporeditev letov na »potovalno« manj obremenjene dni, kot so torki, srede in sobote. V nekaterih scenarijih se omenja tudi četrtek kot dan za dodatno racionalizacijo.
Letalske družbe pred vrhuncem sezone skušajo ohraniti ravnotežje med opozarjanjem potnikov in zagotavljanjem osnovne povezljivosti: s preveč katastrofičnimi napovedmi ne želijo ljudi odvrniti od načrtovanja poletnih potovanj, hkrati pa se zavedajo, da bodo določene racionalizacije in motnje sestavni del voznih redov prihodnjih mesecev. Že samo cena letalskega goriva se je namreč od začetka konflikta na Bližnjem vzhodu skoraj podvojila. Zato se o možnih scenarijih odkrito pogovarjajo, strategije pa usmerjajo v obvladovanje posledic morebitne krize, katere vrhunec naj bi po napovedi analitikov nastopil v začetku junija.
Pri Ryanairu, največjem nizkocenovnem prevozniku v Evropi, so razmere že predmet resne zaskrbljenosti. Izvršni direktor Michael O’Leary je za Corriere della Sera ob robu tiskovne konference v Dublinu opozoril, da se posledice morebitnih omejitev, povezanih tudi z zapleti okoli pretočnosti Hormuške ožine, iz tedna v teden zaostrujejo, zato se je o konkretnih ukrepih, ki sicer še niso uvedeni, vendarle treba pogovarjati.
Manj letal, več vlakov?
Prvi ukrep, ki ga preučujejo prevozniki, je ukinitev opoldanskih letov, saj naj bi najmanj vplival na potovalne navade. S tem bi ohranili jutranje ter poznopopoldanske in večerne povezave, ki so ključne tako za poslovne kot turistične potnike.
Omejitve bi se nanašale tudi na prerazporeditev letov skozi teden. Najbolj prometni dnevi – ponedeljek, petek in nedelja – naj bi ostali večinoma nespremenjeni, zmanjšanje pa bi se osredotočilo na manj obremenjene dni, kot so torek, sreda in sobota, deloma tudi četrtek.
Pomemben del načrtov vključuje zmanjšanje domačih letalskih povezav, zlasti tam, kjer obstajajo alternative v obliki železniškega prometa. Kot poudarja O’Leary, bi lahko hitra železnica v določenih primerih prevzela del potniškega toka, kar pa bi hkrati predstavljalo velik pritisk na železniško infrastrukturo. Pri tem velja upoštevati, da v nekaterih državah, kot sta Italija in Nemčija, potniški vlaki lažje prevzamejo dodatno breme, kar pa ne velja za države, med katere se uvršča tudi Slovenija, kjer povezljivost po tirih že tako šepa, trenutno pa je zaradi več investicij v železniško omrežje še bolj omejeno.
A vrnimo se k letalskemu potniškemu prometu. Ukrepi predvidevajo zmanjšanje dnevnih frekvenc letov, tudi s treh na en let na dan, pri čemer bi prevozniki skušali ohraniti osnovno povezljivost regij. Takšno prilagajanje predstavlja velik logistični izziv, zlasti za nizkocenovne prevoznike z visoko zasedenostjo letal, ki se giblje med 94 in 95 odstotki.
EU spremlja razmere
Institucije Evropske unije razmere pozorno spremljajo. Evropski komisar za promet Apostolos Cicikostas je med zaslišanjem v evropskem parlamentu poudaril, da trenutno ni dokazov o dejanskem pomanjkanju letalskega goriva, a hkrati opozoril, da so razmere »precej kritične« in zahtevajo pripravljenost na vse scenarije. Države članice je pozval k tesnemu usklajevanju logističnih ukrepov, saj je v obdobjih negotovosti sodelovanje ključno za stabilnost evropskega zračnega prometa.
