Nizozemska prestolnica je postala prvo glavno mesto na svetu, ki je v javnem prostoru prepovedalo oglaševanje mesa, letalskih poletov in izdelkov ter storitev, povezanih s fosilnimi gorivi. Ukrep, ki je stopil v veljavo 1. maja, predstavlja poskus lokalnih oblasti, da bi potrošniške navade uskladile s podnebnimi cilji in pospešile prehod v ogljično nevtralnost, ki jo mesto načrtuje do leta 2050.
Prepoved, ki jo je mestni svet sprejel že leta 2024, zajema oglasne deske, avtobusna postajališča in preostalo oglaševalsko infrastrukturo, ki jo upravlja občina. S plakatov so bili tako odstranjeni oglasi za ponudnike hitre prehrane, kot sta McDonald's in KFC, promocije poceni letalskih vozovnic prevoznikov, kot sta Ryanair in KLM, ter oglasi za vozila na notranje zgorevanje in energetske gigante, kot je Shell. Mesto oglasov, ki so nekoč spodbujali nakup velikih SUV-jev na dizelski pogon, zdaj zasedajo promocije kulturnih ustanov in lokalnih pobud, poroča francoski portal BFMTV.
Predstavniki mestnih oblasti poudarjajo neskladje med preteklimi praksami in aktualno podnebno politiko, ki velja v tej izjemno ranljivi državi, še posebej glede dviga morske gladine. »Nelogično je, da občina služi z oddajanjem oglasnega prostora dejavnostim, ki so v neposrednem nasprotju z našimi podnebnimi zavezami,« je pojasnila Anneke Veenhoff, mestna svetnica iz vrst stranke Zelena levica (GroenLinks).
Poteza je pričakovano in kot vedno naletela na napad lastnikov prizadetih podjetij. Nizozemsko združenje mesne industrije je prepoved označilo za nedopustno manipulacijo potrošnikov in poudarilo, da je meso vir osnovnih hranil ter bi moralo ostati vidno in dostopno. Turistična panoga, z združenjem potovalnih agencij na čelu, pa opozarja na nesorazmeren poseg v svobodo poslovanja, zlasti pri trženju turističnih aranžmajev, ki vključujejo letalske prevoze.
Kljub ostrim kritikam zagovorniki ukrepa opozarjajo na dolgoročni psihološki učinek. Aktivisti, povezani z iniciativo Fossil Free Advertising, vlečejo vzporednice s prepovedjo oglaševanja tobačnih izdelkov v preteklih desetletjih. Odstranitev vizualnih spodbud iz javnega prostora po njihovem mnenju ne zmanjšuje samo impulzivnih nakupov, temveč dolgoročno preoblikuje družbene norme in na novo definira, kateri življenjski slogi so v sodobni družbi še sprejemljivi.
Ekonomski vpliv prepovedi na samo oglaševalsko industrijo bo po ocenah v praksi minimalen. Oglasi za mesne izdelke so v Amsterdamu doslej predstavljali zgolj 0,1 odstotka celotne oglaševalske pogače v javnem prostoru, oglasi za derivate fosilnih goriv pa približno štiri odstotke. Glavnina oglasnih prihodkov mesta namreč še vedno izvira iz oglaševanja oblačil, zabavne elektronike in zabavne industrije. Prav tako je pravni doseg ukrepa omejen zgolj na fizično občinsko infrastrukturo, medtem ko digitalno oglaševanje, družbena omrežja, tiskani mediji in komercialna televizija ostajajo neregulirani.
Nizozemska sicer velja za globalno pionirko tovrstnih okoljskih politik. Mesto Haarlem je že pred leti kot prvo na svetu napovedalo prepoved oglaševanja mesa, pozneje so sledila še mesta, kot sta Utrecht in Nijmegen. Trend pa se širi tudi prek meja. Podobne omejitve glede fosilnih goriv že preučujejo ali uvajajo v škotskem Edinburgu, angleškem Sheffieldu, švedskem Stockholmu in italijanskih Firencah. Kaj pa slovenska mesta?
