Posledice vojne v Iranu so vse bolj opazne v letalskem prometu, kjer vse pogosteje prihaja do zamud in odpovedi letov. Glavni razlog je omejena dobava kerozina iz Perzijskega zaliva. Od konca februarja je namreč Hormuška ožina, ena ključnih pomorskih poti za transport energentov, večinoma zaprta za komercialni ladijski promet. Po tej poti je v Evropo prej prihajalo približno 40 odstotkov uvoženega letalskega goriva, alternativni viri – vključno z dobavami iz ZDA – pa za zdaj ne zapolnijo nastale vrzeli.
Cena letalskega goriva se je povzpela na približno 1573 dolarjev na tono, poroča hrvaški Večernji list, kar predstavlja skoraj 90-odstotno rast v primerjavi z obdobjem pred krizo. Hkrati so zaloge v ključnem logističnem vozlišču Amsterdam-Rotterdam-Antwerpen padle na najnižjo raven v zadnjih šestih letih. Kljub temu večja evropska letališča za zdaj še delujejo brez večjih prekinitev, a bo po mnenju analitikov takšno stanje kratko sape.
Po besedah analitika avstrijskega podjetja Prewave Marca Felsbergerja bodo prve posledice najbolj občutile turistične destinacije, ki so močno odvisne od redne in zanesljive oskrbe z gorivom. Med najbolj izpostavljenimi so letališča v Palmi de Mallorci, Heraklionu, Málagi, Barceloni, Larnaki in portugalskem Faru, kjer bi lahko na vrhuncu poletne sezone prišlo do resnih motenj. Razsežnost krize se že kaže v Italiji, kjer so na letališčih v Milanu, Benetkah in Bologni že uvedli omejitve pri točenju goriva, kar je povzročilo zamude in odpovedi letov. Po navedbah strokovnjakov lete odpovedujejo preprosto zato, ker ni dovolj goriva.
Ukinjanje linij in omejevanje letov
Letalske družbe se na razmere že odzivajo. Nekateri prevozniki, med njimi tudi nizozemski KLM, so začeli ukinjati posamezne proge ali zmanjševati obseg letov. Posebej problematične postajajo krajše povezave, ki so v novih razmerah vse manj ekonomsko upravičene. V Nemčiji je položaj trenutno nekoliko stabilnejši zaradi bližine severnomorskih dobavnih poti, vendar strokovnjaki opozarjajo, da gre le za začasno prednost. Večja letališča, kot sta Frankfurt in Dunaj, bi lahko kmalu občutila dodatne pritiske, saj morajo letala za bolj tvegane destinacije vzletati z večjimi količinami goriva, kar še dodatno obremenjuje oskrbne verige.
Spomnimo, zaradi težav z gorivom je brez redne letalske povezave z Münchnom vsaj do začetka junija ostalo tudi ljubljansko letališče. Nemška Lufthansa je namreč zaradi poglabljajoče se finančne krize ukinila svojo regionalno podružnico Lufthansa CityLine.
Če se razmere ne izboljšajo, piše Večernji list, bi se lahko pomanjkanje goriva razširilo po Evropi v štirih do osmih tednih. Tudi v primeru hitrega ponovnega odprtja Hormuške ožine bi se zaloge dopolnile šele po nekaj tednih. Letalski analitik Heinrich Großbongardt opozarja, da bi lahko v skrajnih scenarijih prednost dobili tovorni leti z nujnimi dobrinami, kot so zdravila, medtem ko bi bil potniški promet omejen. Posledice bi se razširile tudi na turizem, logistiko in širše dobavne verige, kar bi še povečalo negotovost v evropskem gospodarstvu. Kriza z letalskim gorivom bi skratka lahko že to poletje bistveno vplivala na potovalne načrte milijonov Evropejcev.