Kontroverzna reševalna akcija grbavega kita, ki je v zadnjih tednih večkrat nasedel na nemški obali Baltskega morja, se je po ocenah pomorskih biologov najverjetneje končala s smrtjo živali, poroča časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung. Primer je v Nemčiji sprožil ostre kritike na račun nestrokovnih zasebnih iniciativ in političnega vpletanja v strokovna vprašanja zaščite divjih živali.
Nemški pomorski muzej iz Stralsunda je v najnovejši izjavi za javnost sporočil, da je izčrpani morski sesalec skoraj zagotovo poginil zaradi zadušitve kmalu po tem, ko so ga izpustili v globoke vode ožine Skagerrak. Strokovnjaki ocenjujejo, da žival preprosto ni imela več dovolj moči za dolgotrajno plavanje in vzdrževanje dihalne odprtine nad gladino. Če ne bo na voljo novih informacij o preživetju živali, bo obveljalo, da je bila reševalna misija neuspešna.
Dogodek, ki ga je izvedla zasebna reševalna skupina, je po mnenju znanstvenikov povzročil več škode kot koristi. »Ta operacija se sploh ne bi smela odviti,« je za medije poudarila Ursula Siebert, direktorica Inštituta za raziskovanje kopenskih in vodnih prostoživečih živali (ITAW). Strokovnjaki so že pred transportom opozarjali, da je kit namerno iskal plitvine, s čimer se je instinktivno poskušal rešiti pred utopitvijo, selitev na odprto morje pa je bila zanj enaka smrtni obsodbi.
Zgodbo dodatno zapleta skrivnost okoli sledilne naprave, ki naj bi jo prostovoljci namestili na kita tik pred izpustitvijo 2. maja. Teden dni kasneje tako muzej kot ministrstvo za okolje zvezne dežele Mecklenburg - Predpomorjanska še vedno nimata dostopa do obljubljenih podatkov o lokaciji ali vitalnih funkcijah.
Strokovna javnost močno dvomi o usposobljenosti ekipe za namestitev takšnega oddajnika in reševalcem očita netransparentnost ter senzacionalizem. Po trditvah iniciative naj bi naprava pošiljala vitalne podatke, toda brez GPS-koordinat. Biologi pojasnjujejo, da bi morala biti takšna naprava pritrjena z vakuumskimi priseski, kar pa je zaradi močno poškodovane kože kita tehnično skoraj nemogoče. Klasičen GPS-sledilnik bi po drugi strani zahteval prebadanje hrbtne plavuti, a ni dokazov, da bi to izvedli usposobljeni strokovnjaki.
Zadnji znaki življenja so bili zabeleženi z droni neposredno ob izpustitvi iz transportne kletke v prometni ožini Skagerrak. Čeprav so posnetki prikazovali, da kit diha in se potaplja, znanstveniki opozarjajo, da je šlo zgolj za začasen dvig energije zaradi šoka. Žival je bila po njihovih ocenah pod hudim vplivom adrenalina, dolgotrajen prevoz in bivanje v barži pa sta ji povzročila dodaten stres. Obstaja tudi sum, da je med vleko z jermeni tik pred izpustitvijo prišlo do dodatnih fizičnih poškodb.
Znanstveniki zdaj zahtevajo popolno razkritje tehničnih specifikacij uporabljenega sledilnika, fotografske dokaze namestitve in neobdelane podatke. V omenjenem pomorskem muzeju poudarjajo, da je analiza izida te misije ključnega pomena za obravnavo podobnih nasedanj v prihodnosti. Ne glede na to pa vztrajajo pri tragičnem dejstvu, da je zdravo žival skoraj nemogoče spraviti na transportno baržo, smrtno bolni živali pa bi morali dovoliti umreti v miru, namesto da se jo izpostavlja takšni agoniji.
