Eden bolj bizarnih in nepričakovanih vidikov iransko-ameriške vojne je dejstvo, da Iran – država, v kateri po ugledu dominirajo konservativni kleriki, občutljivi za zahodno kulturo in medije – dominira v vojni na družbenih omrežjih. Teheran je dal svobodo svojim tehnološkim bojevnikom generacije Z, da s sarkazmom in posmehovanjem Trumpovi administraciji privabljajo zahodno občinstvo, piše Wintour.
Po drugi strani Donald Trump, čigar priljubljenost je zdaj na ravni Richarda Nixona v času odpoklica, ne neha delati napačne korake. Izbrisati je moral objavo na družbenem omrežju Truth Social, v kateri se je primerjal z Jezusom Kristusom, dopustil pa je tudi, da se je znašel v položaju, ko prevzema odgovornost za zamrznitev svetovne trgovine.
Nekoč živahen iranski tisk je zreduciran na povzemanje izjav vojaških tiskovnih predstavnikov ali člankov iz zahodnih medijev, ki govorijo o Trumpovem strateškem porazu. Nekateri najboljši iranski časopisi so ukinjeni, navadni državljani pa se še naprej pritožujejo nad negledljivimi propagandnimi uradnimi televizijskimi novicami.
Ustvarjalnost iz digitalnega mraka
Toda iz tega mraka prihaja ustvarjalnost, usmerjena proti Zahodu. Provladni profili objavljajo lego animacije, ustvarjene z umetno inteligenco, ki povezujejo primer Jeffreyja Epsteina s Trumpovo vojno, ali pa uporabljajo humor in samozavest, da bi razkrili pomanjkljivosti Zahoda.
Najnovejši primer, ki ga je objavilo iransko veleposlaništvo v Južni Afriki, prikazuje Donalda Trumpa, oblečenega kot rock zvezda iz osemdesetih, z natupirano pričesko, kako poje parodijo pesmi Voyage, voyage skupine Desireless, preimenovano v Blockade, blockade, in igra klaviature. V 24 urah je videoposnetek zbral več kot 45.000 všečkov.
V noči, ko je Trump obljubil konec perzijske civilizacije, je isto veleposlaništvo objavilo posnetek psa, ki zmedeno gleda v kamero, medtem ko se nič ne dogaja. Zanimanje je tolikšno, da je portal IranWire sprožil preiskavo o tem, kdo stoji za Qalibafovim profilom, in trdi, da je našel starega političnega zaveznika s sedežem v ZDA. Le malo vsebin je izrazito religioznih.
Monopol na komunikacijskem bojišču
Narges Bajoghli, docentka za bližnjevzhodne študije na Univerzi Johnsa Hopkinsa, preučuje iranske metode komunikacije. Na informativnem sestanku Inštituta Quincy ta teden je izjavila, da je bil celoten iranski medijski aparat veliko hitrejši od »države tehnoloških gurujev« pri pošiljanju vsebin in sporočil.
»Vojne se bijejo na dveh mestih,« je pojasnila. »Bijejo se na bojišču, enako pomembno bojišče pa je komunikacijska vojna. Iranu je uspelo popolnoma monopolizirati komunikacijsko vojno, zlasti na družbenih omrežjih, po vsem svetu.«
Trdi, da so Iranci vedeli, da ne morejo pustiti sledi v ameriških osrednjih medijih, ker so bili skoraj 50 let vztrajno prikazovani kot teroristična država, ki jo vodijo verski fanatiki.
»Tisto, v čemer so se resnično odlikovali, je prevzem pogovorov in narativov v sferi družbenih medijev,« je dejala Bajoghlijeva. »V Iranu imate generacijo zelo mladih ustvarjalcev vsebin, milenijcev in generacije Z, ki so dobili prostor in zeleno luč, da sporočilo o vojni prenesejo svetovni skupnosti, zlasti tistim, ki so na spletu in ki zdaj razumejo vojno ter svet po Gazi. In to je nekaj, kar se temeljno spreminja.«
»Spremljam več kot ducat profilov na družbenih omrežjih skozi različne politične diskurze in to počnem že več kot desetletje pri različnih vprašanjih, ne le o Iranu. Nikoli nisem videla, da bi se pri katerem koli vprašanju vsi moji različni algoritmi tako zlili drug z drugim kot pri tej vojni,« je dodala.
Povedala je, da še nikoli ni videla tolikšnega prekrivanja med skupinami. »Vsi ti ljudje vsakodnevno delijo viralne vsebine iz Irana,« je dejala. »Tega v 15 letih delovanja v tem poklicu še nisem videla.«
Globoka sled v arabskem diskurzu
Bajoghlijeva je zatrdila, da Iran pušča globoko sled tudi v arabskem diskurzu, saj spodbuja razpravo o pomenu suverenosti – vprašanju, ki ni akademsko, temveč ima zelo resnično težo.
Trdila je, da Iran poskuša prepričati arabski svet, da je Izrael državam v Zalivu sporočal, da je edina država, ki ji je dovoljena suverenost, prav Izrael. Kot rezultat tega je vprašanje postalo: »Kaj sploh pomeni suverenost v regiji, če Izrael še naprej deluje kot vojaški hegemon s polno podporo Združenih držav?«
»To je nekaj, česar noben politični esteblišment teh držav ne more vzdrževati naslednji dve desetletji, če se njihova lastna suverenost dosledno postavlja pod vprašaj, če se soočajo z dvema silama, ki jima, kot kaže, ni mar za suverenost nikogar v regiji razen Izraela,« je dodala Bajoghlijeva.
Rekla je, da je to »prelomnica, ki jo Iranci trenutno zelo močno potiskajo skozi arabski diskurz«.
Recept za viralni uspeh
Morda je izguba tolikšnega števila voditeljev islamske revolucije odstranila nekatere zavore kreativnim umom, ki širijo propagando. Mnogi od njih imajo izrazito zavest o ameriški kulturi in razumejo, da morajo vsebine ustvarjati tako, da ljudje ne pomislijo, da jih je proizvedla iranska vlada.
Ena najuspešnejših tem z blagovno znamko Lego je namig, da sta Trump in Netanjahu povezana s škandalom Epstein, pri čemer njun odnos do otrok primerjajo z bombardiranjem iranske šole v Minabu. Cilj je namigovati, da je Trump začel to vojno, da bi odvrnil pozornost od škandala z Epsteinom – stališče, ki v ZDA že kroži. Morda to ni sporočilo, ki bi si ga Iran izmislil, ga je pa okrepil.
Sprememba dojemanja neke države traja dolgo in je v primeru Irana morda nemogoča zaradi brutalnosti, s katero duši nasprotnike. Trumpova svetovna nepriljubljenost se ne spremeni nujno v simpatije do Irana. Če pa pride do spremembe, kot je prišlo do spremembe glede položaja Izraela v ZDA, si lahko Iran lasti del zaslug, ker je bil pripravljen objavljati takšne videoposnetke.
Na sestanku leta 2024 je bilo povedano: »Mediji so pri prisiljevanju sovražnika k umiku ter vplivanju na srce in um učinkovitejši od raket, letal in dronov. Celotna vojna je medijska vojna. Kateri koli akter ima večji medijski vpliv, bo dosegel svoje cilje.«