V restavraciji v slikovitem francoskem mestecu Mougins, nedaleč od Cannesa, so bili na stenah razstavljeni umetniški zakladi, ki bi jih marsikdo prej pričakoval v muzeju. Šest originalnih grafik slavnega španskega umetnika Pabla Picassa, katerih skupna vrednost je presegala sto tisoč evrov. Toda v začetku oktobra so se za dragocene umetnine začeli zanimati tudi ljudje, ki niso imeli prav nobenega namena, da bi jih zgolj občudovali.
V noči s 1. na 2. oktober sta se pred restavracijo pojavila zamaskirana moška z rokavicami. Tretji je čakal v avtomobilu nedaleč stran. Tatova sta vlomila v lokal, s sten snela šest Picassovih grafik in izginila. Po poročanju francoskih medijev je vse skupaj trajalo manj kot minuto.
Ko so lastniki odkrili tatvino, je bilo že prepozno. Na stenah so ostala prazna mesta, za dragocenimi umetninami pa ni bilo nobene sledi.
Tatvina kot iz kriminalnega filma
Mougins je slikovito mestece v zaledju Azurne obale, znano po umetniških galerijah, odličnih restavracijah in bogati kulturni zgodovini. Prav tu je zadnja leta svojega življenja preživel tudi Pablo Picasso, ki je umrl leta 1973. Zato ni nenavadno, da so njegova dela na tem območju še posebej cenjena. Nekoliko bolj nenavadno pa je, da so bile dragocene grafike razstavljene kar v restavraciji, kjer so jih lahko občudovali gostje med srebanjem juhe ali grizljanju škampovih repkov.
Tatovi so očitno dobro vedeli, po kaj prihajajo. Niso se ustavljali pri drugih predmetih, ampak so se osredotočili na šest umetnin. Vlom je bil hiter, izvedba usklajena, pobeg pa vnaprej pripravljen.
Preiskavo so prevzeli kriminalisti žandarmerijske enote iz Cannesa pod vodstvom državnega tožilstva v Grassu. Kmalu se je pokazalo, da ne iščejo zgolj dveh priložnostnih vlomilcev.
Sled je vodila do kriminalne združbe
Preiskovalci so mesec dni zbirali podatke, spremljali gibanje osumljencev in preverjali njihove povezave. S kombinacijo nadzora, sledenja in primerjanja zbranih informacij jim je uspelo rekonstruirati pot tatov po vlomu. Odkrili so ne le treh neposrednih udeležencev tatvine, temveč tudi falote, ki so pomagali pri organizaciji, zagotavljanju logistike in skrivanju ukradenih umetnin.
Po navedbah francoske žandarmerije so bili nekateri osumljenci povezani z organiziranim kriminalom in že znani zaradi posedovanja oziroma uporabe strelnega orožja. Preiskovalci so primer povezali tudi s tatvino avtomobila, ki se je nekaj mesecev prej zgodila na območju departmaja Alpes-Maritimes.
Picassi pod oblačili in orodjem
V torek, 3. novembra, so francoski žandarji sprožili obsežno usklajeno akcijo na več lokacijah Azurne obale. Aretirali so sedem osumljencev in med preiskavami našli tudi vseh šest ukradenih Picassovih grafik. Kot je poročal francoski časnik Le Monde, so dragocene umetnine odkrili v spalnici enega od preiskanih stanovanj, skrite za kupom oblačil in škatel z orodjem.
Najpomembnejše je bilo, da so grafike našli nepoškodovane. Pri krajah umetnin namreč nevarnost ni samo v tem, da dragocena dela izginejo, ampak tudi v tem, da jih tatovi med prevozom ali skrivanjem poškodujejo. Papirnata umetniška dela so še posebej občutljiva na vlago, temperaturne spremembe in nepravilno ravnanje.
Žandarmerija je sporočila, da so bile vse umetnine vrnjene. O morebitnih nadaljnjih sodnih postopkih zoper osumljence bodo odločali pristojni pravosodni organi.
Umetnine, ki jih ni lahko prodati
Kraja slavnih umetniških del je na prvi pogled videti kot bližnjica do velikega bogastva. Toda v resnici se tatovi pogosto znajdejo pred precejšnjo težavo: kako prodati umetnino, za katero ves svet ve, da je ukradena?
Pri delih umetnikov, kakršen je Picasso, obstajajo dokumentacija, fotografije, podatki o izvoru in številne evidence. Ko je tatvina prijavljena, je zakonita prodaja takšnega dela izjemno težavna. Ugledne dražbene hiše in galerije preverjajo poreklo umetnin, zato ukradena dela praviloma ne morejo preprosto zamenjati lastnika. Prav zato se ukradene umetnine včasih skrivajo več let, prehajajo iz rok v roke ali postanejo sredstvo izsiljevanja in nezakonitega trgovanja.
V primeru Mouginsa so imeli lastniki precej več sreče. Namesto da bi Picassove grafike za desetletja izginile v skrivnem skladišču ali zasebni zbirki, so se po dobrem mesecu vrnile.
