Tatovi običajno iščejo denar, nakit, avtomobile ali vsaj kaj takega, kar bi lahko hitro prodali. V angleški grofiji Devon pa je nekdo imel precej drugačne želje. Iz naravnega rezervata je namreč izginilo celo mravljišče. Ne nekaj mravelj, ki bi jih kdo pobral v kozarec, temveč gnezdo z domnevno več tisoč prebivalci. Za storilcem je ostala le luknja v zemlji, naravovarstveniki pa so se znašli pred vprašanjem, kakršnega si najbrž nikoli niso predstavljali: kdo za vraga krade mravljišča?
Nenavadno tatvino so odkrili v rezervatu Chudleigh Knighton Heath, enem najpomembnejših angleških zatočišč ozkoglave mravlje (Formica exsecta). Gre za vrsto, ki je bila nekoč precej bolj razširjena, danes pa je v Angliji tako redka, da se naravovarstveniki že leta trudijo preprečiti njeno izginotje.
Ko so sredi oktobra pregledovali območje, so opazili, da enega od gnezd ni več. Nekdo je odstranil rastlinje in izkopal del zemlje, v kateri je živela kolonija. Na prvi pogled se morda ne sliši posebej dramatično, toda za ljudi, ki spremljajo vsako posamezno gnezdo, je bilo odkritje precejšen udarec.
Izginilo je na tisoče mravelj
Po ocenah strokovnjakov lahko v enem takšnem gnezdu živi od tisoč do pet tisoč mravelj. Koliko jih je bilo v ukradenem, ni znano. Prav tako ni jasno, ali je storilec odnesel celotno kolonijo, vključno z matico, ali pa je del mravelj ostal v zemlji.
Ozkoglave mravlje niso posebej velike ali na prvi pogled osupljive. Njihovo telo je rdečerjavo, zadek temnejši, značilno oblikovan oprsni del pa jim je prinesel angleško ime narrow-headed ant. A njihova prava posebnost ni videz, temveč redkost.
V Angliji so se njihove populacije močno skrčile zaradi izgubljanja in spreminjanja življenjskega prostora. Potrebujejo predvsem odprta, sončna območja z ustrezno vegetacijo, kjer lahko gradijo gnezda in vzdržujejo svoje kolonije.
Prav zato je rezervat Chudleigh Knighton Heath tako pomemben. Tam naravovarstveniki skrbno spremljajo mravljišča, urejajo življenjski prostor in poskušajo zagotoviti, da bi vrsta preživela tudi v prihodnje. Na območju so evidentirali 142 aktivnih gnezd. Izguba enega se morda zdi majhna, toda pri tako redki vrsti šteje prav vsako.
Kdo bi si želel mravljišče?
Največja uganka ostaja motiv. Zakaj bi nekdo odšel v naravni rezervat, poiskal gnezdo redkih mravelj in ga izkopal? Ena od možnosti je, da je šlo za zbiratelja ali ljubitelja gojenja mravelj. V zadnjih letih je namreč po svetu vse bolj priljubljeno tako imenovano mravljinarstvo, pri katerem ljudje v posebnih umetnih gnezdih opazujejo življenje kolonij. Takšni domači mravljinčniki omogočajo spremljanje matice, delavk, gradnje rovov in skrbi za zarod.
Toda iz tega še ni mogoče sklepati, da je bil prav to motiv tatvine v Devonu. Za zdaj ni znano, kdo je mravljišče odnesel in kaj je nameraval z njim storiti. Povsem mogoče je tudi, da se storilec sploh ni zavedal, kako redke so te žuželke. Vsekakor pa izkopavanje gnezda v zavarovanem naravnem okolju ni nedolžna zabava. Če je bila kolonija pri tem poškodovana ali uničena, je škoda lahko precej večja, kot bi sklepali iz velikosti luknje v zemlji.
Mravlje, brez katerih bi bil svet drugačen
Mravlje imajo v naravi veliko pomembnejšo vlogo, kot jim jo običajno pripisujemo. Med gradnjo podzemnih rovov rahljajo in prezračujejo prst, prenašajo organske snovi, sodelujejo pri razširjanju semen in so pomemben del prehranjevalnih spletov. Njihove kolonije so tudi izjemno zapletene skupnosti. Posamezna mravlja sama ne bi zmogla veliko, na tisoče delavk pa lahko skupaj zgradi gnezdo, skrbi za zarod, zbira hrano in brani kolonijo. Vsaka ima svojo nalogo, vse skupaj pa delujejo kot dobro organizirana celota.
Zato izginotje mravljišča ni enako temu, da bi nekdo s travnika odnesel nekaj žuželk. Odnesel je lahko celotno skupnost, ki je nastajala več let.
Naravovarstveniki opozarjajo, da je obnavljanje ogroženih populacij dolgotrajno delo. Zahteva primerno življenjsko okolje, redno spremljanje in veliko potrpežljivosti. Ena sama nepremišljena poteza pa lahko del tega truda izniči.
V Devonu zdaj upajo, da bodo izvedeli, kaj se je zgodilo z izginulo kolonijo. Morda bodo mravlje še našli, morda bo kdo posredoval koristno informacijo, po najslabšem scenariju pa bo tatvina ostala nerešena.
