Devete lokalne volitve v samostojni Sloveniji so pred vrati, 15. novembra bo lahko svoj glas oddalo približno 1,6 milijona volilnih upravičencev. Volili bodo župane 212 občin, približno 3400 občinskih svetnikov, marsikje pa še člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti.
Zanimanje za vključevanje v lokalno samoupravo, za kandidiranje, se zmanjšuje. Na kandidatnih listah za župane je skupno 614 kandidatov, to je najmanj v zadnjih dveh desetletjih. Za mesta v občinskih svetih lahko naštejemo skupno več kot 18.000 ljudi, za volitve v svete krajevnih, četrtnih in vaških skupnosti pa še skoraj 12.600. Pred 15 ali 20 leti, ko smo bili na vrhu vala lokalne demokracije, je na lokalnih volitvah, če upoštevamo tudi krajevne, vaške in četrtne skupnosti, kandidiralo skupno približno 40.000 Slovencev. »Zdaj je ta številka precej padla, na kandidatnih listah je tokrat skupaj približno 31.000 kandidatov, to je odstotek in pol prebivalstva,« pravi dr. Miro Haček s katedre za analizo politik in javno upravo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Vsak 70. prebivalec Slovenije je torej še vedno pripravljen aktivno sodelovati v lokalni politiki.
212 volilnih teles
Lokalne volitve običajno na volišča privabijo manj ljudi kot državnozborske. »Volilci očitno menijo, da so državnozborske volitve bolj usodne. Lokalne volitve so povsem drugačna zgodba od državnozborskih. Gre pravzaprav za 212 različnih volitev in volilnih teles. Volilne kampanje se med občinami povsem razlikujejo,« spomni Miro Haček. »Izbiramo različne politične predstavnike: od župana, ki je izvršna oblast, do občinskih svetov, ki so zakonodajna oblast, pa še svete ožjih skupnosti, če jih občina ima. Tako da niso povsem na mestu izgovori, da ne greš na lokalne volitve, ker vse kaže, da je bodoči župan že znan. Tudi sestava občinskega sveta je še kako pomembna za delovanje občine,« poudarja Haček.
Pričakovanje, da so se morda volilci prebudili z zadnjim referendumskim četverčkom in bodo bolj množično glasovali tudi na lokalnih volitvah, ni upravičeno. »Na lokalni ravni običajno ni politične polarizacije, ki poganja udeležbo na referendumih. Tako je bilo na zadnjem referendumu in tako bo tudi na referendumu 6. decembra. Močna polarizacija vzbuja čustva, v glavnem negativna, ki ljudi motivirajo, da se dvignejo s kavča in gredo na volišče. V veliki večini občin pa tega ni,« razmišlja. Tradicionalno je v manjših občinah volilna udeležba visoka, med 60 in 70 odstotki, v velikih občinah pa je odvisna od politične klime. Kjer že vnaprej približno vedo, kdo bo zmagal, je udeležba nižja.
Janković verjetno v negotovost drugega kroga
Letos se zdi bolj živahno politično vzdušje v Ljubljani in Mariboru. »Do sedaj še nismo imeli takšne situacije. V Mariboru bo zagotovo nov župan, dosedanji Saša Arsenović se umika, kandidatov je deset in zdi se, da ni že vse vnaprej odločeno. V Ljubljani pa je Zoran Janković sploh prvič od izvolitve v položaju, ko ima zelo močno konkurenco. Skoraj zagotovo bo tokrat soočen z drugim krogom. Dolgoletni rezultati volitev pa kažejo, da imajo v drugem krogu prednost protikandidati. Takrat volilno telo začuti, da je mogoča sprememba, in se angažira,« ocenjuje Miro Haček. Po anketah je najverjetnejši drugi krog med Zoranom Jankovićem (kandidira ga skupina volilcev) in Luko Mescem (Levica). Med 15 kandidati so Tone Rop (Ljubljana smo mi vsi), Klemen Boštjančič (Gibanje Svoboda), Aleš Vrhovec (SDS), Marko Koprivc (SD), Aleš Primc (Glas za otroke in družine) …
Med desetimi kandidati za župana Mestne občine Maribor je v javnomnenjski raziskavi Mediane za Večer dobil največ podpore nestrankarski kandidat Bor Greiner, sledijo Matevž Frangež (SD, Levica ter Lista kolesarjev in pešcev), Katja Koren (Demokrati, SDS, NSi, Fokus) in Andrej Bauman (skupina volilcev).
61 let razlike med najstarejšim in najmlajšim
Ena od 12 mestnih občin že ima starega novega župana: Tilen Klugler v Slovenj Gradcu, enako kot pred štirimi leti, nima protikandidatov, kandidira pa s podpisi volilcev. Občin z zgolj enim kandidatom je po zadnjih podatkih 45, med njimi so denimo Dravograd, Ravne na Koroškem, Ormož, Tolmin, Vipava … V domala vseh primerih je to dosedanji župan. V teh občinah na volilni dan zadostuje, da kandidat dobi en glas.
Ptuj je edina mestna občina, kjer se za županski položaj poteguje več žensk kot moških. Aktualno županjo Nuško Gajšek (SD) izzivajo Nuška Vrabl (Demokrati) in Lina Habjanič (Levica) ter Janko Širec in Andrej Čuš s podpisi volilcev.
Istrska posebnost sta oče in sin, ki kandidirata v sosednjih občinah. Boris Popovič, nekdanji koprski župan, tokrat kandidira v Izoli s stranko Izola je naša. Njegov 26-letni sin Nik Popovič (Koper je naš) pa prepričuje volilce v Kopru, kjer je Borisa Popoviča leta 2018 premagal aktualni župan Aleš Bržan, ki gre po svoj tretji mandat. Izkušnje s preteklih volitev kažejo, da so župani pri vnovičnih kandidaturah precej uspešni, več kot 80-odstotno. Na prejšnjih jih je denimo izmed 212 županov funkcijo ohranilo kar 147.
Dva župana se potegujeta že za deveti mandat, kar bi pomenilo 36 let na županskem položaju, če bi bila ponovno izvoljena: Franc Čebulj v Cerkljah na Gorenjskem in Matjaž Švagan v Zagorju ob Savi. Jože Doles na Blokah in Robert Smrdelj v Pivki sta župana že 28 let. Povratnik pa je tudi Bojan Šrot, nekdanji dolgoletni župan Celja, ki se po premoru vrača v volilno tekmo.
Med 614 županskimi kandidati ima najstarejši 81 let, najmlajši pa 20. Prihajata iz sosednjih primorskih občin. 81-letni Marjan Poljšak (Nacionalna stranka dela) kandidira v Ajdovščini, ki jo je v preteklosti že vodil, 20-letni Denis Česnik pa je kandidat stranke SDS v občini Postojna. Na županskih kandidatnih listah prevladujejo moški, ki jih je 491, medtem ko je kandidatk 123. Vse več županov kandidira s podpisi volilcev in ne s strankarsko podporo, pa čeprav so člani strank. Očitno so prepričani, da bodo tako dosegli več ljudi.
Županske plače bodo občutno višje
Županje in župani, ki bodo izvoljeni na tokratnih volitvah, si lahko obetajo precej višje plače od dosedanjih županskih prejemkov. Po plačni reformi, ki se uporablja od januarja lani, je določena postopna rast. Nov dvig je predviden decembra letos. Do januarja 2028 pa naj bi osnovna bruto plača najvišje uvrščenega župana Ljubljane dosegla 8145 evrov bruto, kar je 69 odstotkov več kot pred plačno reformo, ko je znašala 5203 evre. Župani najmanjših občin, ki so najnižje uvrščeni, pa so pred reformo prejemali 2890 evrov osnovne bruto plače, januarja 2028 jim bo kapnilo 4645 evrov bruto. Z novim plačnim sistemom so sicer župani uvrščeni od 45. do 64. plačnega razreda, glede na število prebivalcev občine.
Nepoklicnim županom pripada največ polovica osnovne plače, ki bi jo prejemali kot poklicni župani, a brez dodatka na delovno dobo. Župani imajo pravico, da se sami odločijo, ali bodo županovali poklicno ali nepoklicno. Nepoklicni župani imajo povsem enake pristojnosti, dolžnosti in odgovornosti kot poklicni. Letos je v Sloveniji delo nepoklicno opravljalo 49 od 212 županov, ostali so poklicni župani.
Ni glasovanja zunaj prebivališča in v tujini
Vsak volilec bo lahko volil samo v tisti občini, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče. Na lokalnih volitvah ni volišč omnia za glasovanje zunaj kraja prebivališča in ni glasovanja iz tujine. Mogoče pa je glasovanje po pošti in tudi predčasno. Po novem volilne pravice nimajo več državljani tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji, potem ko je državni zbor sprejel zakonske spremembe, na referendumu pa so volilci to še potrdili.
Volišča morajo biti dostopna invalidom, zagotoviti jim je treba, da lahko čim bolj samostojno in tajno volijo. Zatakne se pri slepih in slabovidnih, ki večinoma ne morejo izpolniti volilne pravice brez pomoči spremljevalca. Glasovnice na lokalnih volitvah namreč niso v braillovi pisavi ali opremljene s posebnimi otipljivimi šablonami, ki jih volilec postavi na glasovnice, ter skozi odprtine v šabloni na glasovnici označi izbranega kandidata. Bodo pa letos lahko ljudje z okvaro vida na vsaki javni objavi, ki jo dobijo v poštni nabiralnik, s pomočjo kode QR dobili povezavo do zvočnega posnetka in bodo lahko poslušali, kar je zapisano v prejeti javni objavi.
