Kaj imajo skupnega košarkarja Luka Dončić in Goran Dragić, nogometaš Josip Iličić ter teniška igralca Aljaž Bedene in Blaž Kavčič? Poleg jasnega odgovora, da vsi našteti sodijo med najboljše in tudi v svetu najbolj znane slovenske športnike, jih druži še njihov malce manj znani hobi. Vsakogar od njih je v prostem času namreč pogosto mogoče srečati na igriščih za padel, saj je ta šport, ki velja za enega najhitreje rastočih v svetu in pri nas, očitno pritegnil tudi nekatere največje mojstre drugih športov.
O vse večji priljubljenosti te mešanice tenisa in skvoša pričajo tudi številni posnetki, na katerih so z loparjem za padel v roki ujeli nekatere druge najbolj znane svetovne športnike, na primer Lionela Messija, Cristiana Ronalda, Zinedina Zidana, Rafaela Nadala in Novaka Đokovića.
Bliskovita rast
Padel je leta 1968 izumil Enrique Corcuera, ki si je v mehiškem Acapulcu želel zgraditi lastno teniško igrišče, a na svojem vrtu ni imel dovolj prostora zanj. Tako si je raje omislil nekoliko manjše igrišče z merami 20 krat 10 metrov in ograjeno s stenami, da mu žogice ne bi uhajale v goščavo, v pravila igre pa je kot teniški navdušenec vnesel številne prvine tenisa s štetjem vred. Novi šport se je sprva širil zlasti po Južni Ameriki in Španiji, a še desetletja ostal malo znan nišni šport, ki si je prislužil vzdevek »tenis za lene« – zaradi manjšega igrišča in sten namreč ni potrebnega toliko tekanja za žogicami, manj pa je tudi hoje pri njihovem pobiranju. Sčasoma so betonsko podlago zamenjale nogam in sklepom prijaznejše preproge, posute s peskom oziroma granulatom, ki omogoča drsenje, namesto betonskih sten pa so igrišča ogradili s prozornimi steklenimi stenami, kar gledalcem precej olajša spremljanje igre.
Padel je pravi bum v nekaterih evropskih državah, zlasti na Švedskem in v Italiji, doživel v času pandemije covida-19, saj je bil to eden redkih športov, ki ga je bilo tedaj dovoljeno igrati brez omejitev, ker mreža preprečuje fizični stik med igralci. V letih od 2021 do 2024 je število igrišč za padel v svetu naraslo kar za 240 odstotkov. Če izključimo Španijo, kjer je bilo število igrišč že prej ogromno in se zdaj precej bolj umirjeno približuje 20.000, je bilo povečanje števila igrišč za padel v svetu še veliko bolj dramatično, kar 600-odstotno. Leta 2023 je bilo v vsem svetu 43.248 takšnih igrišč, konec leta 2025 pa že čez 77.000, kar presega celo najbolj optimistične napovedi izpred treh let. Bliskovito se povečuje tudi število igralcev padla. Rekreativno se z njim ukvarja že čez 35 milijonov ljudi, število registriranih tekmovalcev pa je lani preseglo 850.000, kar predstavlja 42-odstotni porast v primerjavi z dvema letoma prej. Zaradi takšnih številk velja padel (izvirna španska beseda se izgovarja s poudarkom na prvem zlogu, v angleški izpeljanki, ki se je pri nas prav tako prijela, pa se črka a pri izgovarjavi spremeni v široki e) za enega najbolj vročih športov v svetu ta hip. Enako velja v Sloveniji, ki sicer sodi med tovrstno še manj razvite trge, a igrišča za padel v zadnjih letih rastejo kot gobe po dežju, ponekod pa že izrivajo teniška igrišča. Obstoječim športnim centrom in novim vlagateljem je namreč že postalo jasno, da je na enaki površini mogoče zgraditi več igrišč za padel, ki zaradi sten ne terjajo dodatnega prostora za gibanje igralcev. Ker se padel igra izključno v dvojicah in ne posamično, kot je možno pri tenisu, takšna igrišča avtomatično privabijo več igralcev in s tem tudi gostov najbližjega lokala po končani igri.
»Zlasti v zadnjih dveh letih je pri nas res velik porast igrišč za padel. Pred petimi leti smo imeli pri nas tri takšna igrišča le v športnem parku Ludus v Črnučah, zdaj pa jih je v Sloveniji že okrog 50, največ v Ljubljani in Mariboru. Padel je globalni fenomen, pri nas pa gremo vse bolj v korak s tem trendom. K hitremu širjenju prispeva tudi to, da je ta šport finančno zanimiv za investitorje, pomembna prednost pa je tudi vabljivost za igralce, saj se ga je možno naučiti lažje in hitreje kot tenis. Padel lahko igrajo tudi ljudje, ki loparja še nikoli niso držali v rokah, pri tenisu pa je za to potrebnega nekaj časa. Svoje prispeva še družabnost tega športa, saj se vedno igra v dvojicah,« našteva glavne razloge za prodor padla Tomi Šmuc, predsednik Padel zveze Slovenije (ta ima že več kot 200 registriranih tekmovalcev), ki je vesel, da bo naša reprezentanca leto prvič nastopala tudi na sredozemskih igrah, že prihodnji teden pa bomo v Sloveniji prvič organizatorji mednarodnega turnirja Mednarodne padel zveze (Fip). Zveza, katere člani smo od leta 2023, šteje že več kot sto držav, kar je pomemben korak na poti k uvrstitvi med olimpijske športe.
Veliko zanimanje
»Zanimanje za padel je še večje od naših pričakovanj. V dobrem mesecu od postavitve treh igrišč v Trnovem smo imeli že več kot 500 različnih igralcev. Privlačnost tega športa je predvsem v tem, da se ga je mogoče naučiti veliko hitreje kot tenis, kjer učenje servisa in drugih udarcev vzame precej več časa, svoje pa prispeva tudi družabnost padla. Za začetek niti ne potrebuješ posebne opreme, saj so dovolj teniški copati, lopar, ki v povprečju stane okrog sto evrov, pa si je pri nas mogoče tudi izposoditi,« pove Aljaž Kaučič iz športnega centra Padel Trnovo, kjer so na dveh nekdanjih teniških igriščih aprila letos zrasla tri igrišča za padel.
K zanimanju za novi šport nekaj gotovo prispeva tudi vse večje zavedanje o zdravilnem učinku vseh športov z loparji, ki ga je pokazalo že več raziskav. Posebej je pred nekaj leti odmevala danska študija, ki je po 25-letnem spremljanju 8500 rekreativnih športnikov pokazala, da med vsemi športi v povprečju najbolj podaljša življenjsko dobo (za 9,7 leta) tenis, sledi pa mu badminton s 6,2 leta. Precej pozitiven vpliv na podaljšanje življenjske dobe so zaznali tudi pri nogometu (4,7 leta), nekoliko manjšega, a še vedno ugodnega, pa pri individualnih športih, kot so kolesarjenje (3,7 leta), plavanje (3,4 leta), tek (3,2 leta) ter fitnes (1,5 leta). Znanstveniki to pripisujejo zlasti socialni komponenti prvih treh športov, ki bolj spodbujajo druženje, pa tudi večji nepredvidljivosti in manjšemu ponavljanju situacij, kar prispeva k intenzivnejšemu delovanju možganov oziroma nevronov.
In kje vidi razloge za privlačnost padla nekdaj najboljši slovenski teniški igralec Blaž Kavčič, ki se poskuša prebiti tudi med naše najboljše igralce padla? »Moram priznati, da sem bil sprva skeptičen, saj se mi je od daleč zdel le slabša različica tenisa. A hitro sem spoznal, da je to zelo dinamična igra, ki je tudi zelo družabna in je nov izziv za nas, ki smo tekmovalci po duši. Bivši tenisači se zaradi nekaterih podobnosti v padlu lahko hitro znajdemo in merimo z dobrimi igralci, hkrati pa je veliko posebnosti pri udarcih in odbojih, ki se jih je treba navaditi. Rad igram padel in razumem, zakaj je vse bolj popularen v svetu in pri nas. Žal ga še ne igram dovolj, saj tenis zame še vedno ostaja prvi šport,« pravi sedanji teniški trener in nekoč 68. najboljši tenisač sveta, ki je tako kot Goran Dragić že spoznal, da padel igrajo tudi nekateri novopečeni športniki, ki junakov drugih športov sploh ne poznajo in jim njihova nekdanja slava prav nič ne pomeni.
Prve anekdote
Eden od njih je pred časom na igrišču naletel na Dragića, ki je s soigralcem ravno spoznaval novo igro, ter mu predlagal bolj primerno igranje dvojic. »Ti si pa neverjetno hiter. Ali si se kdaj ukvarjal s kakim športom?« je kapetana evropskih košarkarskih prvakov čez čas resno vprašal bolj izkušeni igralec padla. Brž so mu pojasnili, da gre vendar za vsem drugim znanega poklicnega košarkarja, ki je zdaj sicer že upokojen. Pojasnilo ni ravno zaleglo, saj je nevednež po kasnejšem druženju v lokalu enemu naših najbogatejših športnikov prijazno preprečil plačilo računa z besedami: »Pa ne boš ti plačeval, če si v penziji.«
Podobno zabavno izkušnjo je z igralcem padla nedavno imel tudi Kavčič, ki je na vprašanje, s čim se je prej ukvarjal, seveda omenil tenis. »A si bil kaj dober?« ga je vprašal radovednež. Po odgovoru, da je svojčas igral tudi s Federerjem in Đokovićem, je sledilo vprašanje, ob katerem je Blaž pomislil, da se nekdo šali z njim: »Pa si ju premagal?« A tudi tovrstno srečevanje z ljudmi, ki niso prav nič obremenjeni s slavo nekaterih in jim je padel morda celo prvi šport, za katerega so se navdušili, je verjetno dobrodošla sprememba in morda dodaten razlog, da tudi nekdanji zvezdniki tako radi poiščejo sprostitev na igriščih za padel.
