Najpogosteje se glasijo nekako tako: samo sedem minut na dan gibanja vas bo že v enem mesecu privedlo do temeljitih sprememb. Med vadbami, ki obljubljajo takšne učinke, so tudi oglasi za azijski pilates.

Vendar kot pojasnjuje strokovnjakinja za pilates Špela Jakša, azijski pilates ni uradno priznana in standardizirana metoda pilatesa, temveč gre za poimenovanje, ki se je razširilo prek družbenih omrežij. »Gre za marketinški izraz, pod katerim se pojavljajo različne oblike vadbe, pogosto z elementi pilatesa, počasnega treninga, mobilnosti ali vadbe z lastno težo,« je povedala fizioterapevtka in biokemičarka.

Pilates, ki izhaja iz metode Josepha Pilatesa, ima v sodobnosti različne interpretacije in šole, je pojasnila strokovnjakinja, ter dodala, da danes »obstajajo številni pristopi, od klasičnega pilatesa do sodobnih različic in bolj specializiranih sistemov, ki vključujejo biomehaniko, dihanje, fascialne principe ali rehabilitacijska znanja.

Priljubljenost tovrstnih vsebin je povezana predvsem s kratkimi videoformati in obljubo hitrih rezultatov, kar na družbenih omrežjih pogosto pritegne pozornost.« Različne oblike vadb in trendi z družbenih omrežij pa hitro pridejo tudi v Slovenijo.

Zavajajoče poudarjanje hitre učinkovitosti?

Ali je poudarjanje hitre učinkovitosti vadb, kot obljubljajo številni oglasi na družbenih omrežjih, zavajajoče? Špela Jakša pravi, da se  vsako telo na gibanje odziva drugače. »Sedemminutna vadba lahko predstavlja dober začetek, posebej za manj aktivne posameznike, vendar dolgoročne spremembe, kot so moč, stabilnost, boljša drža, zmanjšanje bolečin ali spremembe telesne sestave, običajno zahtevajo postopnost, rednost in ustrezno strokovno usmerjanje.«

Poudarila je še, da ni univerzalne vadbe, ki bi enako in hitro delovala za vse ljudi, posebej ne zgolj na podlagi starosti ali spola. Zato ni ključno le, koliko minut vadimo, ampak tudi, kako se gibamo, kako dihamo, kakšne so telesne omejitve in kakšna je kakovost izvedbe. »Kot fizioterapevtka in dolgoletna pedagoginja gibanja opažam, da lahko pretirano poudarjanje hitrih rezultatov ustvari nerealna pričakovanja in poenostavljeno predstavo o delovanju telesa.«

Kot je še izpostavila, je odlično, da ljudje raziskujejo gibanje in iščejo obliko, ki jim ustreza, vendar je pri tem pomembno, da ohranijo kritično presojo in preverjajo, ali obljube spremlja tudi strokovna podlaga. »Ne smemo pozabiti, da je marketing namenjen temu, da pritegne pozornost in ljudi povabi k spremembi. Zato obljube, kot so 'azijski pilates', 'hitri rezultati' ali 'le nekaj minut do spremembe', pogosto izhajajo iz jezika promocije. Ob zanimivih naslovih in trendih pa le ne pozabimo ohraniti strokovnega pogleda in razumevanja, da telo običajno potrebuje več kot zgolj hitro rešitev. Proti kompenzacijam potrebuje postopnost, kakovost gibanja in individualen pristop, sploh ob prisotnosti brazgotin, nesreč, vnetij in drugih omejitev,« je pojasnila.

Vadba z dolgo zgodovino, ki je danes globalni fenomen

Začetki pilatesa segajo v začetek prejšnjega stoletja. Njegov ustanovitelj, Nemec Joseph Pilates, ki je nekaj časa živel v Angliji in tam delal v cirkusu ter imel izkušnje tudi iz boksa, ga je začel razvijati med internacijo med prvo svetovno vojno. Razmah nove vadbe se je začel po letu 1926, ko je emigriral v Ameriko in tam ustanovil svoj prvi studio. Vadbo je imenoval kontrologija, saj je bil cilj boljši nadzor telesa med gibanjem, večina vadečih pa je njegov studio obiskala zaradi rehabilitacije, med njimi je bilo veliko plesalcev. Pilates se je čez čas razširil po svetu, skozi desetletja pa so se zgodile njegove preobrazbe. Danes je pilates globalni fenomen.

Priporočamo