Vremenske razmere so letos kmetom skrajno nenaklonjene. Travniki spominjajo na stepo, krme zmanjkuje, pridelka marsikje ne bo ali pa bo precej manjši od običajnega, kmetje zmanjšujejo črede. Kaj to pomeni za kmeta na kratki in dolgi rok, smo se pogovarjali z Damijanom Četino s kmetije Flis iz Spodnje Savinjske doline, ki se ukvarja z živinorejo in poljedelstvom ter pridelavo mlečnih izdelkov. Na kmetiji Flis imajo 180 glav živine in obdelujejo 65 hektarjev zemlje, ki je praktično vsa namenjena pridelavi krme. Polovica površin je travnikov, polovica njiv, na katerih raste največ koruze, deset hektarjev je namenjenih žitom, prvič letos pa so zaradi kolobarja posadili še tri hektarje soje.
Toda že spomladi v času setve je Slovenijo prizadela suša in zemlje se ni dalo primerno pripraviti. »Koruza je dolgo kalila, saj seme zaradi pomanjkanja vlage ni prišlo dobro v stik z vodo. Nato je konec maja udarila prva toča, ko je bila koruza visoka približno 20 centimetrov. Hmeljišča v okolici so bila marsikje popolnoma uničena, koruza delno in se je obrasla, toda okrevanje je bilo kratko, saj je čez dva tedna prišla nova ujma s točo, središče je šlo ravno čez našo vas. Takrat je sojo popolnoma uničilo, poškodovalo koruzo in žita ter uničilo približno polovico naših površin. Koruzo smo dosajali, sojo ponovno posejali, predvsem pa reševali, kar se je rešiti dalo. Zato je bila od daleč koruza še kar dobro videti, dokler ni prišla suša. Pridelek bo daleč od pričakovanega,« pripoveduje Damijan Četina.
Brez namakanja ne gre
Tista koruza, ki je kmetje ne namakajo, bo dala morda 30 odstotkov pridelka ali pa bo primerna le za silažo, medtem ko je koruza, ki jo namakajo, v boljšem stanju. Toda kljub temu so listi ožgani in vrhovi storžev posušeni. »Pri nas je večjo škodo naredila toča kot suša, ker imamo možnost namakanja. Naša kmetija je namreč vključena v namakalni sistem Breg - Roje, kar nam omogoča, da rešujemo vsaj del pridelka, predvsem koruzo, ki je osnovna krma za živino. Letos smo namakane površine že večkrat zalili in s tem koruzo ohranili pri življenju. Ne moremo kar zmanjšati črede, ki so jo s selekcijo razvijali 20 let. Tudi če bo letošnja ekonomika zaradi visokih stroškov namakanja slabša, je najbolj pomembno, da rešimo čim več pridelka in zagotovimo osnovno krmo za živali,« je povedal Damijan Četina in poudaril, da bi bilo brez namakanja deset hektarjev koruze gotovo za odpis. »Brez namakanja ne gre, sploh če bodo taka poletja,« pravi.
Vse površine na kmetiji Flis so namenjene pridelavi krme za lastno čredo. Zelo malo, če sploh kaj, prodajo koruze in pšenice na trgu. »Ker se ukvarjamo s predelavo mleka, pridelujemo mlečne izdelke, krmo potrebujemo. S tem ustvarimo več dodane vrednosti, kot če bi jo prodali kot surovino,« pove Damijan Četina. Letos imajo še vedno zaloge iz prejšnjih let, ki jim bodo prišle krvavo prav. »Od viška ne boli glava, od nekdaj smo do vrha polnili silose. Tudi če ne bi letos nič pridelali, bi z lansko krmo živina preživela do novega leta. Toda če bo naslednje leto enako kot letošnje, potem bo res kriza.«
Neusmiljena pa je bila suša tudi na travnikih. Potem ko je bila prva košnja še solidna, je bila druga že precej slabša, nato je ni bilo več. Travniki so postali rjavi, pokonci stojijo le še posamezne bilke, kar za krmo ne zadostuje. Tudi za kmete, ki pasejo živino, je zmanjkalo paše, pašna živina namreč tako suhe trave ne je, zato je marsikdo primoran krmo že kupovati. Toda posledice letošnje suše se ne bodo kazale le na njivah, temveč v hlevih, klavnicah in na koncu trgovskih policah. Damijan Četina pričakuje, da bo za kmete krma dražja, saj je že zdaj velika razlika v odkupni ceni koruze v primerjavi z lani. Če je bila lani odkupna cena 170 evrov za tono, je letos že približno 300 evrov. Drugače pa pričakuje pri cenah mesa. »Kmetje, ki nimajo dovolj krme, bodo poskušali živali čim prej prodati. Nekateri bodo v zakol poslali tudi živali, ki bi jih sicer še nekaj časa pitali. Na trgu bo zato še več mesa, čeprav je ponudba že zdaj velika. To lahko dodatno zniža odkupne cene. Kmeta bo zato dvakrat udarilo, najprej suša, nato bo moral še pod ceno prodati meso. Če ne bodo trgovci in mesarji dvigovali marž, bi to moralo pomeniti nižje cene mesa v trgovinah. Pa tudi mleka, kajti če bo manj krme, bodo kmetje zmanjševali tudi dojilje,« razmišlja Damijan Četina.
Pomoč je premajhna
Prave posledice praznih hlevov bodo za kupce prišle šele prihodnje leto, ko bi se lahko po začetnem obdobju nizkih cen razmere obrnile. »Bi pa lahko tudi na tem področju država posegla na trg in morda razmislila o odkupu mesa za blagovne rezerve. S tem bi preprečila prevelik padec odkupnih cen in meso pozneje sprostila, ko ga bo na trgu manj,« je izpostavil Damijan Četina in poudaril, da bo morala država prevzeti večjo vlogo tudi pri vzpostavljanju namakalnih sistemov. Pomoč sicer je, a je premajhna.
»Trenutno sta odprta dva razpisa za pomoč pri nakupu namakalne tehnike in gradnji namakalnih sistemov. Pol milijona evrov za celotno Slovenijo, to je premalo. Če želi država dolgoročno povečati samooskrbo, bo morala na področju namakanja narediti bistveno več. Namakanje ni več nujno le pri zelenjadarstvu, sadjarstvu in vinogradništvu, vse bolj je tudi v živinoreji in poljedelstvu. Kmet lahko ima zemljo, stroje, seme in živino, toda če ni vode, mu vse drugo malo pomaga,« je jasen.
V namakalno društvo Breg - Roje je vključenih 50 kmetov. Brez pomoči države namakalnega sistema ne bi mogli obnoviti, pove Četina, toda tudi namakalni sistem brez vode nič ne pomeni. Tudi zato so kmetje in drugi prebivalci v Spodnji Savinjski dolini tako odločno proti suhim zadrževalnikom, ki bi jih država gradila na tem območju za poplavno varnost. »Suhi zadrževalniki so skrajno nesprejemljivi, država bi morala razmišljati o mokrih zadrževalnikih, kjer bi vodo v dobrih razmerah zadržali in od tam namakali v suši. Pred napovedanim večjim dežjem pa bi vodo sprostili. Tako to delajo v tujini. Voda se mora akumulirati v času največjih padavin,« je poudaril Damijan Četina.
