Nedavno smo imeli priložnost voziti peugeota 207 CC. Sprva je pred nami stal precej čokat kupe z dolgim zadkom, značilen otrok časa, ko je avtomobilska industrija verjela, da mora biti mogoče združiti skoraj vse. Potem smo pritisnili stikalo med sedežema. Spustila so se stekla, odprl se je pokrov prtljažnika in kovinska streha je v okoli 25 sekundah izginila v zadku. Običajen avtomobil se je spremenil v nekaj, kar je bilo nenadoma videti kot povabilo na izlet.

Ta preobrazba pojasni, zakaj je bil 207 CC ob prihodu nekaj posebnega. Ko je leta 2007 nasledil priljubljenega 206 CC, ni hotel biti samo igrača za sončne nedelje. Zaprt je bil uporaben kupe, odprt pa lahkotnejši in skladnejši. Ni imel čistih linij klasičnega roadsterja, saj je dolg zadek skrival streho, vendar je bila prav v dvojnosti njegova privlačnost. Kupcu ni bilo treba izbirati med kabrioletom in avtomobilom za vsak dan. Dobil je oboje, če je sprejel nekaj kompromisov.

Že po prvih kilometrih smo ugotovili, da je 207 CC bolj zrel, kot bi pričakovali od modnega kabrioleta.

Največji kompromis je zagotovo masa. Z ojačitvami in strešnim mehanizmom 207 CC tehta okoli 1,4 tone, veliko za štiri metre dolg avtomobil. Zato osnovni 1,6-litrski bencinski motor s 120 konjskimi močmi ne ponuja športnih doživetij. Za običajno vožnjo je dovolj živahen, zahteva pa vrtljaje in potrpežljivost. Štiristopenjski avtomatik ga še dodatno umiri. Turbobencinski THP s 150 oziroma 156 konjskimi močmi je prepričljivo hiter, dizelski HDi s 110 ali 112 konjskimi močmi pa prožen, varčen in prijeten na daljših poteh.

Motorji so danes najobčutljivejši del zgodbe. Bencinska VTi in THP sta znana po težavah s krmilno verigo, napenjalnikom, porabo olja in hlajenjem. THP temu dodaja visokotlačno črpalko, turbino in obloge na sesalnih ventilih. Dizel lahko dolgo služi, če je dobival pravilno olje, zanemarjeni primerki pa skrivajo tveganje za turbino, tesnila injektorjev, EGR in filter trdnih delcev. Servisna mapa zato pove več kot bleščeča karoserija ali majhna številka na števcu.

Peugeot 207 CC

Spredaj je prostora dovolj, sedeža sta postavljena nižje kot v običajnem 207, nagnjeno vetrobransko steklo pa je vozniku precej blizu. Foto: youtube

Dva avtomobila v enem

Že po prvih kilometrih smo ugotovili, da je 207 CC bolj zrel, kot bi pričakovali od modnega kabrioleta. Karoserija je čvrstejša kot pri predhodniku, zato se na neravni cesti ne zvija ob vsakem udarcu. Vzmetenje je dovolj mehko za vsakdan, volan pa dovolj neposreden, da na ovinkasti cesti ni dolgočasen. Ročni menjalnik ni vzor natančnosti, celota pa je prijetna in nezahtevna. To ni športnik v slogu mazde MX-5, temveč majhen potovalnik za ljudi, ki jim je pomembnejši zrak nad glavo kot lovljenje desetink. Njegova naloga ni podirati rekorde, temveč vozniku polepšati vsakdanjo pot.

Spredaj je prostora dovolj, sedeža sta postavljena nižje kot v običajnem 207, nagnjeno vetrobransko steklo pa je vozniku precej blizu. Zadnja sedeža sta bolj obljuba kot prostor za odrasle. Otroka bosta še sedela, odrasla potnika pa hitro začela pogajanja s tistima spredaj. Zato ga je najbolje razumeti kot dvosedežnik s prostorom za torbe. Prtljažnik ima z zaprto streho uporabnih 449 litrov, ko vanj zložimo streho, pa ostane 187 litrov nizkega prostora.

Peugeot 207 CC ni avtomobil brez tveganja, ima pa nekaj, česar številni brezhibni avtomobili nimajo: občutek, da se lahko običajna pot domov s pritiskom na stikalo spremeni v majhen izlet. In to vsak dan sproti.

Notranjost razkriva čas nastanka. Merilniki so pregledni, stikala logična, materiali pa segajo od mehkih do precej trdih. Različice z usnjem, ogrevanimi sedeži, dvopodročno klimo, parkirnimi tipali in 17-palčnimi platišči še danes ustvarijo poseben ambient. Ob prihodu je bil avtomobil varen: dobil je pet zvezdic po tedanjem preizkusu Euro NCAP, pet varnostnih blazin in aktivna varnostna loka, ki se ob prevračanju sprožita za zadnjima sedežema. Današnjih elektronskih pomočnikov nima.

Največ pozornosti pri rabljenem primerku zahteva streha. Delovati mora gladko in brez prekinitev, najbolje večkrat zapored. Preveriti je treba hidravlične cevi in cilindre, črpalko, mikro stikala, stekla in tesnila ter morebitno vlago v kabini ali prtljažniku. Občasno delujoča streha ni drobna nevšečnost, temveč opozorilo pred dragim popravilom. V avtomobilu, ki smo ga vozili, je delovala brezhibno, za tako odlično ohranjen primerek pa je treba na slovenskem trgu odšteti okoli pet tisoč evrov. Za zdaj. Peugeot 207 CC se namreč približuje starosti, ko se utegnejo cene najboljših primerkov obrniti navzgor.

Pet tisoč evrov je mamljiva cena za avtomobil z električno zložljivo kovinsko streho, spodobnim udobjem in še vedno privlačno podobo. Peugeot 207 CC ni avtomobil brez tveganja, ima pa nekaj, česar številni brezhibni avtomobili nimajo: občutek, da se lahko običajna pot domov s pritiskom na stikalo spremeni v majhen izlet. In to vsak dan sproti. 

Priporočamo