Neandertalčeva piščal, ki so jo leta 1995 odkrili na Cerkljanskem, je danes dokazano najstarejše glasbilo na svetu. V Narodnem muzeju Slovenije ta mesec odpirajo posebno razstavo, posvečeno piščali in začetkom glasbe, na domačem Cerkljanskem se bodo odkritja z različnimi dogodki spominjali vse leto. Nadejajo se tudi, da bi država izpolnila obljubo in arheološkemu parku Divje babe še letos podelila naziv kulturnega spomenika državnega pomena.
Sreča na kvadrat
»Ko jo je sodelavec Janez Dirjec nepoškodovano izluščil iz breče, ki jo je prej kos za kosom drobil z električnim udarnim dletom za razbijanje betona, je imel srečo na kvadrat, da je ostala cela,« trideset let po najdbi arheolog Ivan Turk oriše trenutke odkritja. V Divjih babah je izkopavanja vodil med letoma 1988 in 1999. Z Dirjecem sta takoj vedela, da je najdba nekaj posebnega, a da bi lahko šlo za piščal, mu takrat vseeno ni padlo na kraj pameti. »Zato ker nisem glasbeno razgledan in ker takšne najdbe ni bilo pričakovati v obdobju mousteriena za časa neandertalca,« pojasni arheolog. Na razkritje, da bi lahko šlo za najstarejše glasbilo na svetu, je bilo tako treba še nekoliko počakati. A ne dolgo – val »pompoznih« novic je še isto leto sprožil takrat nadobudni študent arheologije, danes pa univerzitetni profesor Boris Kavur. O zanimivem predmetu, o kosti jamskega medveda s štirimi luknjicami, je poročal na arheološki konferenci v Angliji in zbudil radovednost pri novinarjih. Eden od njih je iz najdbe naredil senzacijo, ne da bi najdbo sploh videl. Povzeli so ga časopisi od Evrope do Amerike in Avstralije. »Tako sem izvedel, da smo našli piščal,« se neverjetnega razpleta spominja Ivan Turk.
Vodja arheološkega oddelka Narodnega muzeja Slovenije dr. Boštjan Laharnar pojasni, da najdba dokazuje, da si je ta planet, tudi dolino in jamo, kjer so jo našli, naša vrsta nekoč delila še z neko drugo vrsto, ki je prav tako obvladala stvari, ki naj bi bile značilne samo za človeka. Dokazuje, da so se z glasbo ukvarjali že v času neandertalca, torej pred anatomsko modernim človekom, in da beseda neandertalec ne bi smela biti žaljivka. »Vse to priznati neki drugi vrsti, ki je danes ni več, ni lahko,« razmišlja, zakaj se je okrog najdbe toliko prašilo in zakaj morda danes ni deležna tolikšne pozornosti, kot ji pripada. Tudi obiskovalce muzeja najbolj pritegne v delu, ko pogovor nanese na nerazrešena vprašanja o tem, kdaj in kako je človek postal človek. »Naš muzej ima izjemen privilegij, da hrani to najdbo. Čeprav iz tistega obdobja hranimo še kar nekaj dragocenih najdb, je prav piščal postala najbolj prepoznavna in najbolj znamenita. Ljudje so navdušeni, ogledat si jo prihajajo z vsega sveta,« razkrije Laharnar.
Najdba sprva pod vprašajem
Piščal je Sloveniji ob vsej slavi prinesla tudi nekaj »težav«. Do odkritja se je namreč nemška zvezna dežela Baden-Württemberg ponašala s približno 35.000 let starimi piščalmi iz ptičjih kosti in se štela za regijo izvora človeške ustvarjalnosti. Zato ni čudno, da sta bili »velika« Nemčija in arheološka srenja na nogah ter sta v tekmi po arheoloških presežkih in njihovem turističnem trženju poskušali najdbo male Slovenije in še manjših Šebrelj postaviti pod vprašaj. A do potankosti dokumentirano izkopavanje in dodatni poskusi luknjanja kosti s pomočjo replike čeljusti jamskega medveda in hijene so potrdili: luknje v kosti je naredil človek.
Na Cerkljanskem bodo celotno leto 2025 posvetili neandertalčevi piščali, nekatere dogodke pa nadaljevali tudi prihodnje leto. Po arheološkem parku Divje babe že potekajo vodeni ogledi, pripravljajo delavnice, zadnji dan v maju domače Turistično društvo Divje babe Reka pripravlja tradicionalni festival Glas piščali, tudi znameniti festival Jazz Cerkno (25. maj) se letos pridružuje praznovanju s posebno delavnico igranja na piščal. Direktor cerkljanskega zavoda za turizem Gregor Novakovič našteje, da bo natanko 30 let po odkritju, 18. in 19. julija, v Cerknem večdnevno glasbeno dogajanje, septembra v Šebreljah načrtujejo intimno glasbeno-plesno predstavo Rapsodija jamskega medveda, oktobra bodo gostili mednarodni posvet o jamah in kulturni dediščini. Prihodnje leto naj bi luč sveta ugledal tudi dokumentarec, ki ga pripravlja producent Miha Čelar.
