Starša sta desetletno deklico zaradi želodčnih težav pripeljala k zdravilcu, ki je deloval na Štajerskem. Najprej jo je masiral v bližini spolovila, nato pa rekel, naj se z zadnjico pomakne na rob mize terapevtske mize. Na trebuh ji je položil brisačo, da ga ni mogla videti v obraz, nato pa odmaknil rob spodnjic in se neprimerno in očitno naklepno dotaknil njenega spolovila. Ni mu upala reči, naj neha, zato je rekla, da jo boli. Ko je nehal, se je smejal in jo vprašal, ali ji je zdaj bolje.
Po tistem, zgodilo se je novembra 2010, k zdravilcu ni več hotela. Naslednje leto se je zaupala svoji mami, leta 2017 je zdravilca prvič anonimno prijavila policiji, drugič je to storila v začetku leta 2018. Marca tega leta je vložila še ustno kazensko ovadbo. Moški je bil v začetku predlanskega leta obsojen zaradi spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, dobil je dve leti zapora. Sodbo je potrdilo višje, nedavno pa še vrhovno sodišče. Po naših neuradnih podatkih prestaja zaporno kazen.
Žrtvin oče redno obiskoval zdravilca
Zdravilec je ravnal izjemno predrzno, kajti v času spolnega napada je bil v istem prostoru tudi dekličin oče, prav tako na terapiji. Ležal je na blazini na tleh z nameščenimi akupunkturnimi iglami. Oče bi opazil, če bi se res kaj dogajalo, je trdila obramba, a je sodišče sledilo oškodovankinemu pojasnilu, da je zaradi igel moral ležati pri miru in gledati v strop. Če bi bilo vse to res, oče po dogodku ne bi več obiskal zdravilca, a ga je vse do leta 2012, k njemu je pošiljal tudi prijatelje, je še trdila obramba. Očetovega pojasnila niso dobili, saj ga niso mogli zaslišati. Družino je namreč že pred leti zapustil, zaradi suma storitve več premoženjskih kaznivih dejanj je na begu pred policijo. Vendar je sodišče ocenilo, da ima tudi brez njegovega pričevanja dovolj dokazov, na podlagi katerih lahko zanesljivo sklepa na obtoženčevo krivdo.
Obramba je trdila, da deklica obtoženčevega obraza zaradi brisače ni mogla videti in da si je njegovo nehoteno dejanje, denimo bežen dotik, napačno predstavljala. Da torej ni ravnal, da bi zadovoljil svoje spolne potrebe. Obramba je navajala, da si je obiske pacientov skrbno zapisoval, v zabeležkah pa si kaj takega, kar mu očita oškodovanka, ni zapisal (kar se je sodišču zdelo logično). Predlagala je tudi, naj psihiater oceni, ali je nagnjen k pedofiliji. Sodišče je predlog zavrnilo, češ da mu nihče ni očital pedofilskih nagnjenj, šlo je za enkraten spolni napad. In četudi bi psihiater nagnjenja ovrgel, to ne bi pomenilo, da kaznivega dejanja ni storil. Navsezadnje je izvedenka za klinično psihologijo pri (zdaj že polnoletnem) dekletu zaznala posledice spolne zlorabe in elemente posttravmatske stresne motnje. Njen psihiater je pričal, da mu je za zlorabo povedala in da ji je verjel. Ni mogel reči, da je bil to edini vzrok za njeno anksiozno depresivno stanje, drugi verjetno izhaja iz družinskih odnosov. S čimer se je klinična psihologinja strinjala: vzrok za njene težave gre iskati v interakciji več dejavnikov, je pa spolna zloraba zagotovo eden od njih.
Še posebno ranljiva
Dekleta na glavni obravnavi niso zaslišali neposredno pred senatom, ampak je to opravila preiskovalna sodnica. Obravnavali so jo namreč kot oškodovanko s posebnimi potrebami po zaščiti. Vzrok je njena ranljivost, kajti izvedenka je ocenila, da bi bilo vsako podoživljanje dogodka zelo stresno in bi lahko poslabšalo njeno duševno stanje. Čeprav je obramba ugovarjala, da ji zaradi tega ni bilo zagotovljeno pošteno sojenje, sta tako višje kot vrhovno sodišče ocenili, da je bila odločitev prava. Obramba je imela tako med njenim zaslišanjem v fazi preiskave in potem še drugem zaslišanju možnost zastavljati vprašanja (na drugem sicer pisna, vnaprej pripravljena), do odgovorov pa se je tudi lahko opredelila.
Tudi višina izrečene kazni obrambi ni bila povšeči. Trdila je, da bi sodišče moralo dati večjo težo dosedanji nekaznovanosti obtoženega, da je šlo za enkraten dogodek, »manjšo kriminalno količino«, manjšo intenzivnost posega v spolno integriteto oškodovanke in časovno oddaljenost od dogodka. Vendar pritožbeno sodišče v višino kazni ni posegalo. Opozorilo je, da je okrožno sodišče upoštevalo celo omilitvena določila in mu tako izreklo kazen pod zakonsko določeno mejo. Za takšno kaznivo dejanje je namreč zagrožena kazen od treh do desetih let zapora.
