Dve proslavi, dvoje različnih sporočil, dvoje spominov. Rusija je v petek z vojaško parado ponovno v okrnjeni zasedbi voditeljev prijateljskih držav praznovala dan zmage nad Nemčijo v drugi svetovni vojni, medtem ko je Evropska unija praznovala dan Evrope, ko je francoski zunanji minister Robert Schuman pred 75 leti s svojo deklaracijo evropskega povezovanja postavil temelje današnji Evropski uniji. Slovesnosti so potekale po vsej Evropi, več evropskih zunanjih ministrov pa je v podporo Ukrajini in v brk proslavi v Moskvi obiskalo Ukrajino. Med obiskom v Lvivu so politično podprli ustanovitev posebnega tribunala za pregon zločina agresije na Ukrajino, o čemer so dve leti potekala usklajevanja štiridesetih držav.
Putinovo primerjanje neprimerljivega
Dan različnih slovesnosti se je začel v Moskvi, kjer je Vladimir Putin gostil voditelje prijateljskih držav. Ob najvišjem gostu, kitajskem predsedniku Xi Jinpingu, so bili na slavnostni tribunali tudi drugi voditelji iz postovjetskega prostora, peščica pa iz Afrike in Latinske Amerike. Poleg sta bila tudi evropska kritika zahodnega bojkota slovesnosti v Moskvi, slovaški premier Robert Fico in srbski predsednik Aleksandar Vučić. Putin si je z gosti ogledal mimohod okoli 10.000 vojakov različnih enot ruske vojske in trinajstih gostujočih enot prijateljskih držav, tudi severnokorejskih vojakov, ki se borijo na ukrajinskem bojišču ob boku ruskih. Manjkalo ni tradicionalno razkazovanje težke oborožitve, od tankov do medcelinskih raket dolgega dosega, ki lahko nosijo jedrsko orožje, in prvič tudi dronov, ki jih uporabljajo pri napadih na ukrajinske cilje.
V kratkem slavnostnem govoru je Putin zavrnil vse poskuse omalovaževanja odločilne vloge Sovjetske zveze pri porazu nacistične Nemčije, hkrati pa je priznal tudi vlogo zahodnih zaveznikov pri porazu Adolfa Hitlerja. Njegov govor se je dotikal tako druge svetovne vojne kot trenutne vojne v Ukrajini, ki jo je primerjal z obrambo Sovjetske zveze pred nacistično Nemčijo. »Rusija ostaja nepremagljiva ovira nacizmu, rusofobiji in antisemitizmu ter se bo borila proti ekscesom, ki jih izvajajo privrženci teh agresivnih uničevalnih idej,« je dejal Putin in pristavil, da sta resnica in pravica na strani Rusije.
Na zatožno klop rusko, belorusko in severnokorejsko vodstvo?
Sedemnajst evropskih zunanjih ministrov se je medtem mudilo v Lvivu, kar je bilo še eno jasno evropsko sporočilo nadaljnje podpore Ukrajini. Dejansko je bilo več kot zgolj simbolika. »Danes praznujemo dan Evrope z Ukrajino in njenimi prebivalci. Kajti v družini si delimo tako veselje kot težave. Skupaj z zunanjimi ministri se z Ukrajino zavzemamo za trajni mir. Za prihodnost, v katero verjamemo,« je sporočila visoka zunanjepolitična predstavnica Kaja Kallas. Najprej so se ministri na tamkajšnjem pokopališču poklonili vojakom (Slovenijo je zastopala državna sekretarka Melita Gabrič), ki so padli pri obrambi Ukrajine, zatem pa so na pogovorih z ukrajinskim zunanjim ministrom Andrijem Sibiho politično podprli začetek ustanavljanja posebnega tribunala za zločin agresije na Ukrajino.
Potem ko so dve leti usklajevali statut sodišča, torej način njegovega delovanja, se zdaj predvideva, da bo zaživelo prihodnje leto. Njegov namen bo soditi najvišjemu političnemu in vojaškemu vodstvu držav za zločin agresije na ukrajinskih tleh. S tem naj bi zapolnili vrzel. Mednarodno kazensko sodišče (ICC) trenutno nima pravne pristojnosti za pregon kaznivega dejanja agresije.
ICC Putina sicer z mednarodno tiralico že išče zaradi nasilne deportacije ukrajinskih otrok. Posebno sodišče bo dopolnjevalo ICC, obe sodišči pa bosta sklenili sporazume o medsebojnem sodelovanju. Sodišče bo locirano v Strasbourgu. Sodnike zanj, člane sekretariata in tožilce pa bodo izbirali v Svetu Evrope.
