Na kranjskem okrožnem sodišču se je nadaljevalo sojenje Petru Primožiču iz Podgore v Poljanski dolini, ki naj bi lani spomladi ustrelil svojega soseda Rudolfa K. S puško z daljnogledom in dušilcem zvoka naj bi obdolženi na žrtev, ki je opravljala gozdarska dela, večkrat streljal in jo zadel v trebuh, iz neposredne bližine pa naj bi Rudolfa ustrelil še v glavo, zaradi česar je ta na kraju dogodka umrl. Tožilstvo Primožiču očita, da je soseda umoril iz brezobzirnega maščevanja, ker da je ta za dostop do svojega gozdnega zemljišča uporabil pot, ki si jo je Primožič lastil in jo je sosedu prepovedal uporabljati.
Psihiatra Miha Derganc in Nuša Šegrec iz ljubljanske psihiatrične klinike sta lani v svojem izvedenskem mnenju ugotovila, da je bil obdolženi v času dejanja prišteven, to pa je diametralno nasprotno ugotovitvam prvega sodnega izvedenca za psihiatrijo Branka Brinška. Ta je namreč pri obdolženem ugotovil paranoidno psihozo in povedal, da obdolženi ni mogel razumeti svojega dejanja in imeti v oblasti svoja ravnanja.
Tožilka Lea Martinjak in pooblaščenec oškodovancev Borut Bernik Bogataj pa sta dvom v obdolženčevo neprištevnost oziroma njegovo psihotično doživljanje podkrepila s pojasnilom, da je obdolženi dejanje izvršil premišljeno, saj da je po njem pobral tulce in skril orožje.
Malomarno opravljeno delo
Zaradi velikih razlik v ugotovitvah vseh treh psihiatričnih strokovnjakov je bil v petek pred senatom vnovično zaslišan Branko Brinšek, zaradi informacij o zdravstvenem stanju obdolženega in njegove matere pa je bila javnost iz zaslišanja izključena.
Tožilka je tudi po petkovi Brinškovi opredelitvi do mnenja ljubljanskih psihiatrov in njegovih dodatnih pojasnilih vztrajala, da obdolženec v času storitve kaznivega dejanja ni bil neprišteven. Prepričana je, da je Brinšek slabo in malomarno opravil svoje delo. Na sodišču je dejala, da je izvedenec že na svojem prvem zaslišanju lani decembra v odgovorih na njena vprašanja kar dvajsetkrat odgovoril z besednimi zvezami »ne vem«, »za to nimam nobenega dokaza« in »ne morem vam podrobneje obrazložiti«, te besedne zveze pa da je bilo pogosto mogoče slišati tudi na petkovem zaslišanju. Martinjakova je izpostavila še, da je bil izvedenec v svojih izjavah večkrat v nasprotju sam s seboj - tako glede diagnoze matere obdolženca kot tudi v zvezi s svojimi zaključki glede učinka zdravil na obdolženca.
»Ni dvoma, da je izvedensko mnenje, ki ga je pripravila ljubljanska univerzitetna psihiatrična klinika, precej bolj prepričljivo. Tamkajšnja izvedenca sta namreč pri svojem delu uporabila tudi obširno zdravstveno dokumentacijo obdolženca, ki je bil pred dogodkom že štiri leta v psihiatrični obravnavi, medtem ko je Brinšek svoje zaključke sprejel zgolj na podlagi besed obdolženca, svoje intuicije in na podlagi terapevtov forenzičnega oddelka v Mariboru,« je poudarila Lea Martinjak.
Soočenje vseh treh strokovnjakov
Da ne more razumeti praznin v mnenju vnovič zaslišanega izvedenca Brinška, je poudaril tudi odvetnik oškodovancev Borut Bernik Bogataj. Povedal je, da izvedenec ni znal odgovoriti na konkretno zastavljena vprašanja, in izpostavil svoje stališče, da stanje, ki ga izkazuje obtoženi, ni realno, ampak gre za poskus razbremenitve njegove kazenske odgovornosti. »Izvedenca iz Ljubljane sta bila prepričljiva z odgovori in mnenjem, da se je obtoženi v času storitve očitanega kaznivega dejanja natančno zavedal, kaj počne in kako to počne,« je ocenil Bernik Bogataj.
Zagovornik obdolženega Gorazd Fišer pa je predlagal, da sodišče Brinšku odredi dopolnitev svojega izvedenskega mnenja oziroma pridobitev in pregled vse zdravstvene dokumentacije njegovega klienta. Odvetnik je senat med drugim pozval k soočenju vseh treh omenjenih izvedencev, v kolikor se bodo njihova mnenja znova bistveno razlikovala, pa je predlagal tudi dokazovanje z drugimi izvedenci. Senat, ki mu predseduje sodnik Vid Bele, je Fišerju ugodil glede omenjenega dokaznega predloga, medtem ko je predlagani ponovni pregled Primožiča označil za nepotrebnega.
Ugotovitev prištevnosti oziroma neprištevnosti obdolženca bo tako ključno tudi v nadaljevanju postopka. S soočenjem Derganca, Šergečeve in Brinška se bo sojenje nadaljevalo 6. junija.
