Njihove prepoznavne modro-bele uniforme z motivom zvezd veljajo za enega od simbolov ameriške kulture, prostor pa so dobile tudi v nacionalnem muzeju ameriške zgodovine Smithsonian. Nastopale so za ameriške vojake po svetu, se pojavljale v TV-filmih in oddajah, nato pa eksplodirale v svet z Netflixovo dokumentarno serijo, ki je spremenila življenje tako njim kot generacijam, ki prihajajo. To so Dallas Cowboys Cheerleaders (DCC).
DCC, ki imajo tudi prijaznejši naziv »ameriške ljubljenke« (America's Sweethearts), že od ustanovitve skupine v šestdesetih letih prejšnjega stoletja veljajo za najvišji standard med ameriškimi navijaškimi skupinami. Vsako sezono na domačih tekmah moštva Dallas Cowboys na stadionu AT&T pred več kot 90.000 gledalci skrbijo za energično vzdušje, navdušenje in spektakel, kot ambasadorke blagovne znamke Dallas Cowboys pa se udeležujejo tudi drugih javnih dogodkov.
Od minimalne plače do 400-odstotne povišice
Serija America's Sweethearts: Dallas Cowboys Cheerleaders, ki govori o njih, je lani prejela nagrado ameriških kritikov za najboljši športni dokumentarec, kritike in gledalce pa navdušila s pogledom v zakulisje te navijaške ekipe kluba ameriškega nogometa Dallas Cowboys.
Vse tri sezone Netflixove serije, tudi nova, tretja, ki je na spored prišla to poletje, so si, ko gre za vsebino, podobne, so se pa prav zaradi njenega svetovnega uspeha spremenile zunanje okoliščine. Serija je navijačicam dala tudi možnost, da si izborijo povišanje plač, ki so bile še do lani šokantno nizke, sploh če upoštevamo, da igralci ameriškega nogometa, tudi v ekipi Dallas Cowboys, zaslužijo milijone dolarjev na leto.
Vprašanje plačila se je pojavilo že v prvi sezoni serije, ko je nekdanja navijačica razkrila, da zaslužijo približno toliko kot redno zaposleni v verigi s hitro prehrano ali manj kot 40.000 dolarjev na leto, kar v ZDA pomeni praktično minimalno plačo.
Charlotte Jones, lastnica Dallas Cowboys in glavna direktorica za blagovno znamko kluba, s svojim odzivom na nizke honorarje, zaradi katerih navijačice večinoma delajo še v običajnih službah z osemurnimi delovniki, ni naletela na odobravanje javnosti. Rekla je: »Niso veliko plačane. Toda dejstvo je, da ne pridejo sem zaradi denarja. Pridejo zaradi nečesa, kar jim pomeni več od tega. Vodi jih strast do plesa. Na področju plesa ni veliko priložnosti za nastopanje na elitni ravni. Gre za to, da si del nečesa večjega od sebe. Gre za sestrstvo, ki ga ustvarijo. Za odnose, ki jih ohranijo vse življenje. Imajo priložnost, da se počutijo cenjene, posebne in da imajo občutek, da s svojim delom nekaj prispevajo.« Besede nesramno bogate lastnice so udarile nazaj kot bumerang, na koncu pa je privolila v zvišanje plač s sezono 2025/26. Dekleta naj bi po novem prejemala približno štirikrat višje honorarje. V ameriških medijih so se pojavile ocene, da bi to lahko pomenilo tudi več kot 150.000 dolarjev na leto, vendar dejanski zneski niso javno potrjeni, se pa v tretji sezoni nad honorarji ne pritožujejo več, saj po novem lahko služijo denar tudi kot vplivnice na družbenih omrežjih, kjer, kot pravi ena od bivših navijačic, dobijo tudi po več deset tisoč dolarjev na objavo.
Zahtevne avdicije, stroga pravila
Večji del Netflixove serije je bolj kot na poslovni vidik osredotočen na zahtevne avdicije kluba. Dekleta morajo ob prijavi oddati portretno fotografijo, fotografijo celega telesa, 20-sekundni predstavitveni videoposnetek in videoposnetek svojega plesnega nastopa, v naslednjem krogu pa v živo nastopiti pred sodniki, ki ocenjujejo plesno tehniko, visoke brce, špago, odrski nastop, videz, energijo, navdušenje, samozavest, postavo in osebnost.
Kandidatke morajo ne samo odlično plesati, ampak, tako vodstvo kluba, izžarevati veliko šarma in vedrine za televizijske nastope ter javne dogodke zunaj sezone. Vse morajo do začetka sezone obvladati špago, poleg plesnega preizkusa pa opravljajo tudi pisni test, s katerim preverjajo njihovo poznavanje kluba Dallas Cowboys in ameriškega nogometa nasploh.
Na igrišču pa tudi zunaj njega morajo upoštevati vrsto pravil. Kot prva jih je uvedla koreografinja Texie Waterman, ki je med drugim prepovedala izostanke s treningov, zapovedala visoko telesno pripravljenost, omejitve družabnega življenja ter stroga pravila glede potovanj. Njena naslednica Suzanne Mitchell je k temu dodala še, da navijačice na trening ne smejo priti brez urejenih las in ličil ter da na dan tekme ne smejo nositi poročnih prstanov.
Navijačice se še danes ne smejo romantično ali družabno zapletati z igralci, trenerji ali drugim osebjem kluba. Njihovi lasje morajo biti praviloma spuščeni, pričeska ne sme zakrivati obraza, skozi celotno sezono pa morajo ohranjati videz s promocijskih fotografij. Tetovaže niso prepovedane, vendar med nastopi ali vajami ne sme biti vidna nobena. Ličenje mora biti naravno in zadržano, rdeča šminka in rdeči nohti ter umetne trepalnice pa niso dovoljeni.
Čeprav uradno ni več omejitve glede telesne teže, morajo navijačice po pisanju ameriških medijev ohranjati postavo, ki ustreza njihovi uniformi. Te so izdelane po meri, klub pa jih niti ne prilagaja večjim konfekcijskim številkam, temveč kvečjemu manjšim. Uniformo za nastope zagotovi klub, vendar jo morajo navijačice po koncu sezone vrniti. Za njeno čiščenje skrbijo same. Hlačne nogavice si morajo kupiti same, biti pa morajo kožne barve, prosojne in neopazne.
