Naš imunski sistem vključuje telesne celice, tkiva, organe, bezgavke, kostni mozeg, kožo, mandlje in prebavni sistem, ki vsi delujejo usklajeno v boju proti okužbam in boleznim. Koliko pravzaprav vemo o vsem tem? Ko razumemo, kako ta sistem deluje in kaj vse nanj vpliva, lahko uspešno pomagamo pri njegovem vzdrževanju v dobrem stanju. Imunski sistem se namreč nenehno bori proti vsem »napadalcem« na naše telo, pri čemer mu je občasno treba pomagati z določenimi zdravili, da lahko odigra svojo ključno vlogo pri preprečevanju bolezni in okrevanju.
Delovanje in obramba
Kronični stres lahko močno poškoduje in oslabi naš obrambni sistem, zaradi česar sčasoma postanemo dovzetnejši za bolezni, kot sta prehlad in gripa, poveča pa se tudi tveganje za sladkorno bolezen ali srčna obolenja. Pri tem nam lahko pomagajo različne tehnike za obvladovanje in lajšanje stresa, med katerimi sta posebno priporočljivi telesna vadba in joga. Sam imunski sistem sestavljajo telesne bele krvne celice, ki neposredno pomagajo v boju proti okužbam, med njimi pa poznamo različne vrste, in sicer nevtrofilce, ki ubijajo bakterije in glivice, limfocite, ki proizvajajo protitelesa in ščitijo pred virusi, eozinofilce, ki uničujejo parazite in rakave celice, bazofilce, ki spodbujajo alergijske odzive, ter monocite, ki čistijo poškodovane celice. Vsi smo že ob rojstvu opremljeni z določeno stopnjo zaščite ali imunitete, kar pomeni, da ima telo naravno sposobnost obrambe pred boleznimi. Pri dojenčkih in majhnih otrocih, ki pogosto zbolijo za prehladom ali vnetjem ušes, imunski sistem ob prvih izpostavitvah ustvari »banko« protiteles, kar jim omogoča učinkovit boj proti prihodnjim napadalcem.
Na povsem enak način deluje večina cepiv, saj vključijo naš imunski sistem tako, da telo izpostavijo majhnim količinam običajno mrtvih ali oslabljenih virusov. Kot odgovor na to telo ustvari protitelesa, ki nas ščitijo pred okužbami z ošpicami, oslovskim kašljem, meningitisom ali gripo, tako da je ob dejanskem stiku z virusom naš imunski sistem že pripravljen zavrniti napad in ne zbolimo.
Vplivi na odpornost
S staranjem postaja naš imunski sistem žal manj učinkovit in zaradi te oslabitve obstaja večja verjetnost, da zbolimo ali dobimo okužbo, obenem pa lahko traja veliko dlje, da si povsem opomoremo. Z leti nas tako spremembe imunskega sistema naredijo bolj nagnjene k boleznim, ki so sicer povezane s starejšo dobo, kot so srčna obolenja ter alzheimerjeva in parkinsonova bolezen. Na delovanje vplivajo tudi določena zdravila, kot so na primer kemoterapija in kortikosteroidi, ki lahko začasno oslabijo našo obrambo, enako pa se pogosto zgodi tudi pri kadilcih, ob rednem uživanju alkohola ali ob nepravilni in osiromašeni prehrani. Različne motnje imunskega sistema se nato lahko kažejo kot huda utrujenost, nepojasnjena izguba telesne teže, bolečine v mišicah, izpadanje las, neprestana vnetja in otekle bezgavke. Zato velja pravilo, da vse, kar ohranja v dobrem stanju naše srce, možgane in kosti, koristi tudi našemu imunskemu sistemu.
Za to bomo potrebovali veliko vitamina C in vitamina D, pa tudi vitamine A, B6, B12, E in K, ki jih lahko dobimo z uravnoteženo prehrano ali z ustreznimi prehranskimi dopolnili. Prehrana je izjemno pomembna za zagotavljanje snovi, ki podpirajo obrambo telesa, še posebno tista, bogata z minerali, kot so železo, baker, selen, cink in folati. Te snovi najdemo v zeleni listnati zelenjavi, pomarančah, rumeni zelenjavi, limonah, brokoliju, mastnih ribah, semenih, oreščkih, školjkah in česnu. Preostali ključni načini, ki vidno izboljšujejo stanje in moč našega imunskega sistema, vključujejo predvsem redno telesno aktivnost, vzdrževanje zdrave telesne teže, opustitev kajenja, zmerno in omejeno uživanje alkohola, dovolj kakovostnega spanja in redno cepljenje.
