Marina Martensson je v Slovenijo prišla pred trinajstimi leti, ko je za seboj že imela dva jazzovska albuma in prve mednarodne uspehe. Pri nas je našla nov dom, se podala na svetovne odre z Laibachom, letos pa je z Mefom osvojila Melodije morja in sonca. Toda njenega najodmevnejšega poklicnega uspeha ni zaznamovalo le veselje. V istem obdobju je postala mama in se poslovila od očeta. Danes pravi, da žalosti ni treba premagati, preden si dovolimo občutiti srečo – obe lahko nosimo hkrati.
Zmaga na MMS je marsikoga presenetila, vaš nastop pa je občinstvo očaral. Kaj vam osebno pomeni ta lovorika?
Osebno mi največ pomeni to, da se je ta zmaga zgodila s pesmijo v slovenskem jeziku. V veliko čast mi je bilo ne le zapeti eno od Mefovih pesmi, ampak z njim deliti oder in skupaj pripeljati to skladbo do zmage. To je spomin, ki ga bom nosila s seboj vse življenje in nanj bom vedno ponosna. Iz srca se želim zahvaliti vsem, ki so glasovali za pesem.
Kaj je pripeljalo do sodelovanja z Mefom?
Z Mefom se poznava že skoraj dve desetletji. Ko me je poklical in vprašal, ali bi z njim zapela duet za MMS, nisem oklevala niti za trenutek – čeprav pesmi sploh še nisem slišala. Pravzaprav jo je začel pisati šele potem, ko sem privolila! Verjamem, da sta prijateljstvo in medsebojno zaupanje poskrbela za to, da je ustvarjalni proces potekal povsem naravno in uspešno.
Po festivalu se je razvila razprava o domnevnih nepravilnostih in možnem konfliktu interesov umetniškega direktorja festivala Andree F. Kako ste doživeli očitke o »zakulisnem dogajanju«?
Ker me je življenje takoj po MMS popolnoma posrkalo vase, sem to razpravo povsem zamudila. Zdi se, da ljudje raje verjamejo, da je bila zmaga prirejena, ne zaslužena, vendar sence ne morejo zasenčiti svetlobe. Konec koncev sva z Mefom predstavila pesem, ki se je dotaknila src številnih ljudi, in ti so zanjo glasovali.
Kot najstnica ste na Švedskem in Japonskem izdali dva jazzovska albuma, v Sloveniji pa ste začeli skoraj znova. Se je bilo težko ponovno dokazovati?
Ne bi rekla, da je bilo težko, in nikoli nisem imela občutka, da se moram komur koli dokazovati. Tega preprosto nisem doživljala na tak način. Nasprotno, neizmerno sem hvaležna, da so me tukaj slišali in prepoznali kot poklicno umetnico. Odkar sem prišla v Slovenijo, sem doživela toliko čudovitih glasbenih izkušenj, med drugim sem uresničila tudi svoje sanje o svetovnih turnejah. Zame ni šlo za nov začetek ali boj za priznanje – bilo je le naslednje poglavje moje poti, ki me je pripeljalo natanko tja, kjer sem morala biti.
Več let ste bili na svetovnih turnejah z Laibachom. Kako je ta izkušnja vplivala na vas?
Turneje z Laibachom so bile prava mojstrska šola rokovskega nastopanja. Ta izkušnja me je kot odrsko umetnico izjemno opolnomočila ter mi omogočila, da sem se naučila obvladovati velike odre in množično občinstvo. Sem zaradi tega postala bolj neustrašna? Vsekakor. Ko si del kolektiva, ki tako intenzivno premika meje, te mineta vsakršno omahovanje in strah pred obsojanjem. Naučiš se stati pokončno, zaupati svoji moči in svojo umetnost predstaviti s popolnim prepričanjem.
Odraščali ste na Švedskem, vaša mama je Slovenka, oče pa je bil Šved. Leta 2013 ste se preselili na Obalo. Kateri deželi danes pripada vaše srce?
Moje srce pripada obema državama in neizmerno sem ponosna, da sem napol Slovenka ter švedska državljanka. To, da imam dva doma in dve kulturi, je zame pravi dar. Trenutno pa sem predvsem hvaležna, da lahko živim v Sloveniji, tukaj ustvarjam dom za svojo družino in gradim uspešno kariero.
Oktobra lani ste postali mama sinu Augustu Raheemu. Je materinstvo spremenilo vaše glasbeno življenje?
Materinstvo se je zgodilo ob pravem času v mojem življenju in karieri. Prepričana sem, da bosta ti dve vlogi našli način, kako živeti v popolnem sožitju.
Vas je materinstvo spremenilo tudi kot umetnico?
Kot ustvarjalko ne, kot odrsko umetnico pa. Odslej bom vaje in nastope načrtovala veliko bolj premišljeno.
Po zmagi na MMS ste odpotovali na Švedsko na očetovo spominsko slovesnost. Umrl je le nekaj dni pred rojstvom vašega sina. Kako ste doživljali preplet dogodkov?
To je bil ogromen čustveni kontrast, ki je popolnoma spremenil moje razumevanje življenja in me naučil globoke lekcije o tem, kako lahko najgloblja žalost in največje veselje obstajata v popolni simbiozi, oba pa izvirata iz ljubezni. Naučilo me je, da ni treba čakati, da žalost mine, preden si dovoliš občutiti srečo ali ponos. V eni roki lahko nosiš žalost, v drugi neizmerno hvaležnost – in srce se nekako razširi, da sprejme oboje.
Z možem imata korenine v več kulturah. V kakšnem duhu in katerih jezikih vzgajata sina?
Moj mož je odraščal v Libanonu in kot otrok pobegnil pred vojno. Študiral je v Damasku, Sirijo pa je zapustil že dolgo pred začetkom vojne ter nato potoval in delal v tujini. Pot ga je pripeljala v Slovenijo, kjer sva se spoznala. Najin sin se je rodil v Izoli, tako kot njegova babica. Vzgajati ga želiva kot svobodnega duha, govoril pa bo švedsko, arabsko, angleško in slovensko. Dala sva mu tudi švedsko-slovensko in arabsko ime, da bi ga vedno spominjalo na njegove korenine. Upava, da bo ponosen na to, kar je.
Bodo zmaga na MMS, materinstvo in izguba očeta našli pot v vašo novo glasbo?
Pri meni glasba najpogosteje nastaja iz globokih čustev, zato se bo morda ravnovesje med žalostjo in veseljem izrazilo tudi v besedilih in melodijah. Bomo videli.
Kje najdete svoj mir?
V sebi. Življenje lahko postane izjemno glasno, zlasti v obdobjih velikih sprememb. Spoznala sem, da pravi mir ne izvira iz bežanja pred svetom, temveč iz tega, da trdnost najdem v sebi. Ko sem notranje umirjena in stabilna, se lahko spoprimem z vsem, kar sledi.
Kaj vas v Sloveniji še vedno najbolj navdihuje in navdušuje?
Njena čudovita narava, še posebno voda. Navdihuje me, da se nenehno premikam naprej, prilagajam in iščem svojo pot – tako kot si voda skozi čas tiho utira svojo.
Kakšne cilje in želje imate za jesen?
Želim si biti resnično veliko doma s svojim sinom in ta dragoceni družinski čas usklajevati s svobodnim poklicem odrske umetnice ter delom mentorice mladim pevcem in umetnikom. Moj glavni glasbeni cilj je izdati svoj prvi album v slovenskem jeziku – projekt, ki ga z Mefom to jesen končno uresničujeva.
