Potem ko velika večina diet in različnih pripravkov za hujšanje v preteklosti ni imela pravega učinka in so njihovi uporabniki praviloma ugotavljali, da so namesto kilogramov izgubljali le čas, precej večjo učinkovitost dandanes kažejo zdravila, kot sta ozempic in mounjaro. Ta v zadnjih letih vse bolj uporabljajo za hujšanje, čeprav so bila sprva namenjena sladkornim bolnikom, saj spodbujajo nastajanje inzulina. A ob vse bolj množični uporabi teh zdravil je tudi vse več poročil o nezaželenih stranskih učinkih, najnovejša ugotovitev pa bi znala pred težko izbiro postaviti vse, ki po takih zdravilih posegajo predvsem zaradi nečimrnosti. Obstaja namreč tveganje, da bi za vitko postavo morali žrtvovati kar svoje lase in pričesko.
Na stotine uporabnikov je regulatorjem v ZDA in Veliki Britaniji že poročalo o izpadanju las, zdaj pa je raziskava, ki je zajela 50.000 ljudi, pokazala, da cepiva za hujšanje in sladkorno bolezen, kot so mounjaro, ozempic in wegovy, povečajo verjetnost plešavosti za do 68 odstotkov. Strokovnjaki so uporabili elektronske podatke pacientov iz zdravstvenega sistema Univerze v Pensilvaniji, da bi primerjali stopnje izpadanja las oziroma alopecije pri odraslih, ki uporabljajo GLP-1 za obvladovanje sladkorne bolezni, s tistimi, ki uporabljajo druga zdravila za sladkorno bolezen. Ozempic in podobna zdravila za sladkorno bolezen, ki jih zlasti Američani vse bolj množično uporabljajo za hujšanje, delujejo tako, da s posnemanjem črevesnega hormona GLP-1 možganom sporočajo, da smo siti, trebušni slinavki pa, naj proizvede več inzulina, upočasni prebavo in tako zmanjša našo željo po hrani.
Znanstveniki z Univerze v Pensilvaniji so razkrili, da so bili regulatorji v ZDA obveščeni o povezavi med zdravili in izpadanjem las, zlasti za semaglutid (aktivna sestavina v zdravilih wegovy in ozempic) in tirzepatid (aktivna sestavina v zdravilu mounjaro). Agencija za regulacijo zdravil in zdravstvenih izdelkov Združenega kraljestva je do leta 2026 prejela 399 poročil o izpadanju las, povezanih s tirzepatidom, lani pa 541. Prejeli so tudi 148 poročil o izpadanju las, povezanem s semaglutidom, lani pa 164 poročil.
Povečano tveganje
V novi študiji so po prilagoditvi dejavnikov, ki bi lahko vplivali na rezultate, na primer starost in teža, ugotovili, da je uporaba zdravil GLP-1 povezana z do 68 odstotkov višjim tveganjem za izpadanje las kot pri drugih zdravilih. »Poročila ameriške uprave za hrano in zdravila (FDA) so opisala pojave izpadanja las po začetku jemanja sprožilca GLP-1, zlasti semaglutida (wegovy in ozempic) in tirzepatida (mounjaro) … Čeprav izpadanje las običajno ne povzroči telesne poškodbe, ima lahko znatne psihosocialne posledice, ki vplivajo na samozavest, kakovost življenja in upoštevanje navodil za zdravljenje,« so zapisali raziskovalci iz Pensilvanije, ki so dodali, da je vzrok za izpadanje las med jemanjem zdravil najverjetneje povezan z izgubo teže in zmanjšanim vnosom kalorij, saj omejevanje kalorij »prispeva k fiziološkemu stresu in pomanjkanju mikrohranil (na primer železa, cinka, biotina), kar lahko moti cikel rasti las«. Drugi dejavniki lahko vključujejo »presnovne, hormonske in imunološke učinke, ki lahko vplivajo na rast in cikel lasnih mešičkov«. »Naše ugotovitve razširjajo prejšnje anekdotične varnostne signale in zagotavljajo bolj sistematične dokaze za ozaveščanje klinične javnosti o tem morebitnem neželenem učinku,« zaključujejo raziskovalci in poudarjajo, da so potrebne nadaljnje raziskave. FDA za zdaj še ocenjuje pomen njihovih ugotovitev.
Dr. Marie Spreckley, raziskovalka na področju uravnavanja telesne teže na Univerzi v Cambridgeu, je ob ugotovitvah študije dejala, da absolutno tveganje za izpadanje las zaradi zdravil ostaja nizko, in sicer 6,91 primera na 1000 oseb. »Na splošno ta študija zagotavlja pomembne dokaze, da bi se morali zdravniki in bolniki zavedati tega potencialnega neželenega učinka, vendar ga je treba razlagati v kontekstu znatnih koristi za izboljšanje glikemičnega nadzora, zmanjšanje telesne teže in zmanjšanje tveganja za zaplete, povezane z debelostjo. Za mnoge ljudi bodo te koristi verjetno odtehtale to razmeroma majhno potencialno tveganje,« je povedala za Daily Mail. A vedno novi odkriti nezaželeni stranski učinki bi znali koga tudi spodbuditi k ponovnemu razmisleku, ali ob odločitvi za hujšanje vendarle ni bolj smiselno ubrati drugačne, a že dolgo znane poti. Ta sicer terja več volje, gibanja in discipline pri prehranjevanju, a nima tako škodljivih učinkov za naše zdravje in žep.
