Pevka Alya se po 25 letih uspešne kariere, polne petja, nagrad in drznih projektov, podaja v novo vlogo. Skupaj z žiranti Ladom Bizovičarjem, Borutom Pahorjem in Nuško Drašček bo v 11. sezoni oddaje Slovenija ima talent med amaterji iskala tiste, ki kanijo postati profesionalci.
Kakšna je bila vaša prva misel, ko ste prejeli povabilo za žirantko oddaje Slovenija ima talent?
Klica sem se zelo razveselila, hkrati pa me je, po pravici povedano, tudi presenetil. Moja prva misel je bila: »To je zame!«
Kaj si kot žirantka najbolj želite videti na odru?
Predvsem si želim, da letos odkrijemo talenta, ki izžareva avtentičnost in pristnost ter premore tisto iskrico, ki vžiga – nekaj, v kar človek iskreno verjame.
Kako dobro poznate druge žirante in česa se v sodelovanju z njimi najbolj veselite?
Vse žirante, razen Boruta Pahorja, dobro poznam. Mislim, da smo res barvita ekipa, kar pomeni, da bodo tudi komentarji zanimivi. Naših druženj se neizmerno veselim in verjamem, da bo zabavno.
Imate kakšen skriti talent, ki ga javnost ne pozna?
Ha! Kaj pa vem. Poleg glasbe me zanimajo estetika, kulinarična umetnost in slikarstvo, zato rada ustvarjam tako v kuhinji kot na platnu.
S čim pa se v oddaji res ne bi želeli predstaviti?
S pletenjem, no, pravzaprav sem kot otrok sicer pletla, danes pa denimo ne bi plezala po steni ali počela česa podobnega na višini.
Se zavedate vpliva, ki ga ima takšna oddaja na življenja mladih? Kako boste ravnali s to odgovornostjo?
Seveda, to vlogo jemljem zelo odgovorno. Ker imam tudi svojo glasbeno šolo in se z mladimi srečujem vsakodnevno, mi to ni tuje. Vedno sem si prizadevala za lepo komunikacijo in tudi v prihodnje bo tako. Hvaležna bom za vsak trud in čas, ki ga posameznik nameni temu šovu. Zavedam se, da lahko že z majhno nepremišljenostjo hitro ugasneš iskrico v očeh – kar pa nikoli ni bilo v moji naravi. Prej nasprotno: znana sem po spodbudnih nagovorih, da je vse mogoče, če je prisotna prava vnema.
Kako boste usklajevali iskrenost in empatijo pri podajanju kritik?
Mislim, da s tem ne bo težav. Ostala bom naravna in ekspresivna, takšna, kot sem, pa tudi čustvena.
Kaj pri delu z mladimi opažate, da jim predstavlja največji izziv?
Poučevanje mi je v veliko veselje. Najpogostejša težava je pomanjkanje vztrajnosti, težko jim je ponavljati iste stvari, dokler jih zares ne obvladajo. Pogosto na primer prehitro preskočijo pesem in že nadaljujejo z naslednjo.
Se vam zdi, da imajo mladi danes več priložnosti ali več pritiska?
Oboje. Ko sem sama odraščala kot ustvarjalka, je bila konkurenca že velika, družbenih omrežij pa še ni bilo, zato je bilo treba za dober izdelek in prepoznavnost vložiti več truda. Danes ima mlajša generacija na spletu dostop do vseh informacij in orodij, kar jim marsikaj olajša, hkrati pa je tempo življenja bistveno hitrejši, kar prinaša tudi več stresa.
Ko pogledate nazaj na svojo 25-letno kariero, kateri trenutek vas je najbolj oblikoval?
Takih trenutkov je kar nekaj. Na začetku zagotovo prvi album Alya s pesmijo Fluid ter vse nagrade in nominacije, ki so sledile. Nato je prišla prelomnica s pesmijo A veš, ki jo je napisal Jan Plestenjak, sledile so Brazil, Car, koncert na potniškem letalu, zmaga na MMS s pesmijo Srce za srce ter pomemben mejnik s pesmijo Spet zaljubljena. Izjemno hvaležna pa sem tudi za praznovanje 25-letnice kariere lani v Cankarjevem domu s prijatelji – bilo je zelo čustveno. Tudi to je bila posebna prelomnica, saj sem pred 25 leti stala na istem odru s pesmijo Mr. Poželenja.
Nastop v letalu na 4000 metrih je bil zelo poseben. Bi danes naredili še kaj bolj odštekanega?
Bi, vendar ne vem, kaj bi lahko preseglo to izkušnjo – bil je res izjemen projekt. Seveda pa upam, da bomo še kdaj ušpičili kaj tako drznega.
Kaj je po vašem mnenju najpomembnejše za dolgoročno uspešno kariero?
Mislim, da univerzalnega recepta ni, vsak ima svojo pot. Vsekakor so ključni kakovost, doslednost in predvsem strast do tega, kar počneš, poleg talenta seveda.
Kakšna je bila največja cena, ki ste jo morali plačati za svojo kariero?
Učenje na poti. Ne gre vedno vse navzgor in ni vse rožnato. Naučiti se moraš potrpežljivosti, ki je sama prej nisem imela. Na vrh te ženeta entuziazem in strast, ko pa ga dosežeš, se je treba tam tudi obdržati in hkrati že razmišljati o prihodnosti. Tega kot mlada pevka nisem vedela in hitro lahko padeš. Pobirati se – to je prava umetnost in dragocena življenjska lekcija. Prav te izkušnje te naredijo bolj pozornega, modrega in izkušenega.
Ste kdaj razmišljali, da bi končali glasbeno pot?
Seveda, tudi to se kdaj zgodi, mislim, da vsak izvajalec ob težkih trenutkih pomisli na to. Vendar je bila glasba zame vedno zdravilo, nekaj, kar me je dvignilo in mi dalo krila. Vedno je bila moja terapija in tako bo tudi ostalo.
Kaj bi se moralo zgoditi, da bi se za to res odločili?
O tem raje ne razmišljam – brez glasbe zame svet ne obstaja.
Kaj vas še razveseljuje v zasebnem življenju?
Najbolj me razveseljujejo dom, družina, umetnost (glasba, slikanje, ustvarjanje, oblikovanje interierjev), kuhanje in potovanja.
Ste bili letos že na vam tako ljubem morju?
Sem, že večkrat, vendar delovno. Veselim pa se trenutkov, ko bom lahko šla tudi povsem na oddih. Morje je zame nuja – tam zberem misli, se umirim, dobim ideje, včasih se tudi zjokam, ko je treba, in se hkrati najbolj razveselim.
