Neko normalno jutro, torej takrat, ko smo spet dobili parlament in, živeli (!), celo predsednika državnega zbora, sem stopil v kuhinjo in se mi je takoj zdelo, da nekaj manjka. Vse je bilo na svojem mestu, edino tiktakanja ure nisem slišal. Mrha je crknila!
To je bil dokaj slab znak. V filmih vedno, kadar nastane kakšna huda ura, kazalci obmirujejo.
Nekaj je že moralo biti!
Ko sem čez čas odprl računalnik in pogledal, kaj je novega, sem res zaslutil eno samo žalost. Naš Pavle Rupar, ki je veliko storil za Slovenijo, Slovence in čebelice, se je ravnokar vrnil z romanja v Medžugorju in ves obupan ugotovil, kaj se je zgodilo: naš Janez ga je izdal!
»Ves ponos, brate in prednike, zemljo in nebo ste prodali za oblast, ponižno pokleknili in nagradili tipa, ki je tepel policiste, Ljubljano, Janeza, Slovence … Samo da je oblast!« je napisal Pavle.
Očitno so se tudi v romarskem središču ure ustavile.
-
Če sem iskren, jaz sicer nisem ravno žalosten. Sem pa zaskrbljen, kar včasih hitro pripelje v tugo.
Novi predsednik, svetla dika novega parlamenta, je skupaj s pajdaši oznanil, da komur je za ljudi, bo podprl njihov predlog interventnega zakona, ki znižuje davke, skrbi za dobrobit zdravniških »dvomotorcev« in uvaja socialno kapico. Ob tem sem prebral takle komentar na facebooku: »Konec koncev ima Stevanović prav, šef NLB je tudi človek, tako da je prav, da mu ti ukrepi povečujejo neto plačo za cca 10.000 EUR na mesec. Pa najbogatejši Slovenec Južna je takisto človek, in to še kakšen!«
Dosedanji finančni minister je predlog imenitnega političnega trojčka ocenil na eno milijardo. Toliko bi zaradi »razbremenjevanja« zmanjkalo denarja v proračunu.
Glede korupcije pa, to so tudi obljubili, da jo bodo ukinili in prepovedali, bo preteklo še kar nekaj vode. Korupcija ima namreč sedemnajst glav; nekatere so že dokaj stare in zgubane. Od goljufij, podkupovanja, do trgovine z orožjem, mešetarjenja z državnim denarjem prek državnih podjetij, raznih patrij in črnih izraelskih kock.
Malo hecne zgodbe, čeprav so žalostne …
V hrvaških marinah imamo kar nekaj krjavljev, ki so nadvse veseli obljubljenih nižanj davkov. Poznam zgodbico o dveh sosedih. Enemu so ladjice rasle v skladu z davčnimi darili, drugemu pa ne. Prvi je bil silno sposoben dobavitelj medicinskega materiala, drugi pa je bil samo zelo sposoben zdravnik. Pravi, ne komercialni. Čez čas je majhno staro jadrnico prodal. Je rekel, da nima časa: vsega je posvetil poklicu.
-
Ah, kakšni časi!
Pa saj ni čudno. Kamorkoli pogledaš, je neka svinjarija. Drugod pa še hujša. In še nafta! Se tudi vam zdi, da mediji in oblast, bivša, nekdanje in tudi prihodnja, zelo radi strašijo ljudi? Ne le pri nas.
Jaz se na politiko slabo spoznam, ampak razgledani ljudje znajo pojasniti tudi te stvari.
Ko so pred dnevi našega Magnifica vprašali, ali ga je kaj strah, je odgovoril: »Vzgajajo nas tako, da je srečen in zaljubljen človek slab potrošnik. Tak ne rabi veliko. Od njih nimaš praktično ničesar. Imaš pa več od tistih nezadovoljnih.«
Ali pa prestrašenih. Najboljša komercialna metoda, ki jo uporabljajo kapitalizem, politika in mediji, je strah. Ta gre najbolje v prodajo. Dobre novice so za malo bolj čudne ljudi. Saj veste …
Včasih pa pomaga tudi malce humorja. Če imate še živce, seveda.
Bom za konec spet uporabil našega dobrodušnega Martina Goloba. Če ga ne poznate, berite raje kaj drugega.
No, zadnjič je Denis Avdić z Radia 1 povedal, da mu Martin pošilja sporočila že ob štirih zjutraj, ko radijec šele komaj vstane.
Pa ga je Golob takole potolažil: »Še dobro, da si vstal, saj veš, koliko jih ni.«
Tudi jaz sem vstal!
In uro sem popravil. Zdaj spet teče …
